Aktualno: Zakaj morate zaradi inflacije v pogodbo vključiti ustrezno (inflatorno) klavzulo?

Cene materiala in storitev so na določenih področjih začele leteti v nebo.

Ali obstaja verjetnost, da bomo imeli hiperinflacijo?

Kaj je hiperinflacija?

Hiperinflacija je ekstremno visoka rast cen, ki povzroči precejšnji upad vrednosti državne valute. Hiperinflacija je inflacija, ki se je ne da več kontrolirati in v ekstremnih oblikah lahko povzroči zlom celotnega monetarnega sistema v državi. Čeprav natančne meje za hiperinflacijo ni, nekateri ekonomisti zagovarjajo, da inflacija postane hiperinflacija, ko preseže stopnjo 50% na mesec. Navedeno se je že zgodilo tudi pri nas, in sicer leta 1989.

Kdaj se pojavi hiperinflacija?

Hiperinflacija se največkrat pojavlja v časih, ko je količina denarja v obtoku povečana ne da bi bila podprta z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP). Pretirano tiskanje denarja s strani centralnih bank je ključni razlog za takšen pojav in ravno to se dogaja sedaj. Ob takšni neuravnovešenosti ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu cene izdelkov in storitev začnejo rasti in lokalna valuta začne izgubljati na vrednosti.

Kdaj je bila najhujša hiperinflacija?

Eden najhujših primerov hiperinflacije se je zgodil v Nemčiji med letoma 1920 in 1923. Predpostavlja se, da so se cene v povprečju podvojile vsakih 28 ur oz. približno 3.000.000% na mesec. Valutni tečaj z ameriškim dolarjem je znašal 1 USD za 4.200.000.000 DEM (december 1923).

V Sloveniji je bila decembra 1989 inflacija 55,9%.

Ali se sedaj pretirano tiska denar?

Odgovor je seveda pritrdilen, saj se masa denarja trenutno veča z astronomsko hitrostjo. Tako, kot da ne bi obstajal jutrišnji dan.

Pravzaprav svetovne centralne banke pospešeno tiskajo denar že vse od finančne krize 2008. Dodatni zagon tiskanju pa je dodal tudi koronavirus.

Vendar po drugi strani se je hitrost kroženja denarja (verjetno ravno zaradi koronavirusa in strahu, ki ga je povzročil) močno upočasnilo, zato inflacije trenutno še ne čutimo.

Trenutno ves presežek (sveže natisnjenega) denarja dobijo večinoma bogati, ki ga ne potrebujejo za potrošnjo, ampak ga dodatno investirajo (delnice, kriptovalute…), kar se odraža na zelo lepi rasti finančnih trgov.

Ali se tiskanje denarja že pozna v realnem življenju?

Pozna se že, vendar ne v celoti.

Trenutno so se močno podražile cene gradbenih materialov, nekaj malega pa tudi drugi proizvodi.

Po pisanju različnih medijev so se podražili plastični in kovinski materiali, kamnine, opečni in cementni izdelki in keramika, povprečno med deset in 30 odstotki.

Armaturno železo se je samo od začetka leta (torej v 6 mesecih) podražilo za 20 odstotkov, v zadnjem letu pa skoraj za 100%, opečni in keramični izdelki za 30 odstotkov, bitumenski proizvodi med 5 in 10 odstotki in plastični proizvodi med deset in 15 odstotki.

V kolikor se bodo stvari še bolj »normalizirale« in se bo gospodarstvo vrnilo v »stare« tirnice ter se bo hitrost kroženja denarja (ob vsej količini denarja v obtoku) povečala, je velika verjetnost, da se pojavi hiperinflacija. Seveda bodo centralne banke poskušale inflacijo regulirati, vendar pa tudi monetarna politika ni vsemogočna.

Kako se lahko zavarujete pred (hiper)inflacijo?

Pred inflacijo se lahko zavarujete z inflatorno klavzulo, ki predstavlja valorizacijo denarnih terjatev.

Kaj je valorizacija denarnih terjatev?

Valorizacija denarnih terjatev (obveznosti) je metoda, z uporabo katere dosežemo, da ima vsota denarnih enot, ki so predmet obveznosti ob plačilu enako kupno moč kot v času nastanka obveznosti. Valorizacija denarne obveznosti se opravi z uporabo ene izmed valorizacijskih klavzul, imenovane tudi »zaščitne klavzule«

Kaj je valorizacijska klavzula?

Valorizacijska klavzula je dogovor v zvezi z denarno obveznostjo, po katerem se nominalna višina denarne obveznosti spreminja v neposrednem razmerju z gibanjem vrednosti (ali cene) izbranega standarda. Ta standard je lahko blago, vključno z zlatom (zlata klavzula), tuja valuta (valutna klavzula), indeks cen (indeksna klavzula) ali inflacija (inflatorna klavzula).

Kaj morate nujno narediti?

V vse pogodbe, ki jih sklepate morate vnesti inflatorno klavzulo, ki bo terjatve oz. obveznosti varovala pred morebitno inflacijo.

Upam, da hiperinflacije ne bomo imeli, vendar že v primeru, da se pojavi inflacija v višini 10% ali 20% lahko to zelo vpliva na cene proizvodov in storitev ter posledično na vaše terjatve.

Kakšna je trenutna inflacija?

Trenutna letna inflacija znaša 2,1%, mesečna pa 0,9%.

Vendar nihče ne ve kdaj inflacija lahko znatno zraste, zlasti zato, ker so trenutno podani vsi pogoji za takšno rast (velika količina natisnjenega denarja, počasno kroženje denarja, izjemno nizke obrestne mere) in je po mnenju strokovnjakov zgolj vprašanje časa, ali bomo padli v višjo inflacijo ali pa popolnoma v deflacijo, v depresijo.

Kako izgleda inflatorna klavzula?

Inflatorna klavzula najbolj poenostavljeno izgleda tako:

»Stranki se dogovorita, da se terjatev glavnice indeksira oziroma poviša v skladu z letno inflacijo v Republiki Sloveniji.

Indeksacija glavnice se izvede enkrat letno, in sicer 1.1. v vsakem koledarskem letu. Upnik se zaveže o novem znesku indeksirane glavnice obvestiti dolžnika v roku 15 dni.

Od novega zneska indeksirane glavnice tečejo pogodbene in zakonske zamudne obresti.

Terjatev se indeksira vse do dokončnega poplačila.«

Klavzula je lahko tudi obsežnejša in podrobno dogovorjena.

Glede na trenutno situacijo bi predlagal, da se dogovorite, da se inflacija usklajuje v skladu z mesečno inflacijo, saj obstoji verjetnost, da v kolikor bo prišlo do inflacije, da se bo ta lahko iz meseca v mesec znatno poviševala.

Sklep

Preglejte svoje pogodbe in v kolikor v njih nimate inflatorno klavzulo, se o njej dodatno dogovorite (npr. z aneksom).

Pri sklepanju novih pogodb bodite previdni, da boste v pogodbo vnesli tudi inflatorno klavzulo.

Namen inflatorne klavzule je, da dobite vedno enako vrednost terjatve in da se terjatev skozi čas ne zmanjšuje.

Za občutek naj vam povem, da je inflacija med letom 2000 in 2021 znašala 78,1%. Zato tudi v kolikor ne bo hiperinflacije je pametno, da imate v pogodbah inflatorno klavzulo.

odvetnik Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Na vrh