Veliko ljudi me sprašuje, kako je z veljavnostjo oporoke, ki jo spišejo sami doma.

Ali zadostuje, da je oporoka napisana na list papirja in podpisana?

Ali je potrebno podpis takšne oporoke overiti pri notarju?

Vprašanja o oporoki so zelo pomembna, saj omogočajo osebi, da že za časa življenja določi, kako naj se njeno premoženje razdeli po smrti.

Menim, da je zelo koristno in dobro, da se premoženje razdeli z oporoko ali na kakšen drugačen način (z na primer izročilno pogodbo) pred smrtjo, saj se s tem preprečujejo spori, ki izvirajo iz zapuščinskih postopkov.

Če se premoženje razdeli pred smrtjo ima zapustnik, ki zapusti premoženje, možnost dogovora z vsemi morebitnimi dediči. Tako lažje doseže soglasje med njimi, čeprav se vsi z razdelitvijo premoženja ne strinjajo.

Lahko bi rekli, da ima zapustnik za čas življenja avtoriteto pri načinu razdelitve svojega premoženja.

SPLOŠNO O OPOROKI

Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, s katero določi način razdelitve svojega premoženja po svoji smrti.

Urejena je v Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD) od 59. do 84. člena.

Oporočitelj lahko sestavi več oporok. Če s poznejšo oporoko spremeni način dedovanja za premoženje, ki ga je določil s prejšnjo oporoko, bo veljala poznejša oporoka. Oporoko lahko tudi kadarkoli prekliče, spremeni, dopolni ali uniči.

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti.

Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost. Razsodnost oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej.

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe in od oseb, ki jim je z oporoko kaj naklonil. Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke dvajset let od njene razglasitve.

Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. To je zelo pomembno določilo. V nadaljevanju vam bom natančno navedel, kaj so pogoji za določeno obliko oporoke, da je veljavna.

Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev.

Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.

Dedič po oporoki je lahko vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti oziroma ob uvedbi dedovanja. Izjemoma lahko deduje še nerojen, a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Na podlagi oporoke lahko dedujejo tudi pravne osebe, če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega

Vsebina oporoke je način razdelitve premoženja, ki ga bo imel zapustnik ob smrti. Zavedati se je potrebno, da če oporočitelj napravi oporoko za določeno premoženje, lahko z njim vse do smrti razpolaga. Premoženje odtuji ali uniči in tako ne bo prišlo do dedovanja v oporoki navedenega premoženja.

OBLIKE OPOROKE

Lastnoročna oporoka

Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

Lastnoročna oporoka je veljavna, kot že ime pove, če je napisana lastnoročno in podpisana s strani oporočitelja.

Oba elementa omogočata ugotavljanje identitete oporočitelja. Sodišče lahko v ta namen imenuje sodnega izvedenca – grafologa, ki bo ugotovil identiteto oporočitelja.

Pomembno je poudariti, da zapis z računalnikom ne ustreza tej obliki oporoke.

Pri podpisu ni potrebno, da se oporočitelj podpiše s celim imenom in priimkom. Lahko se podpiše samo s psevdonimom, kot na primer »vaša mami«.

Oporočitelj mora znati pisati in brati, da lahko napravi tako oporoko. Datum ni obvezen, je pa zelo koristen, zato svetujem, da ga pišete na taki oporoki, saj omogoča ugotavljanje, katera oporoka je zadnja.

Opozoril bi vas tudi na možnost hrambe take oporoke pri sodišču, notarju ali odvetniku oz. vpis take oporoke v Centralni register oporok.

Pri lastnoročni oporoki obstaja riziko, da oporoka nikoli ne bo prišla pred sodišče.

Razlog je lahko, da se jo ne bo našlo, da jo nekdo skriva in jo ne želi predložiti ali pa jo preprosto izgubi.

Zato vam svetujem, da jo predložite v hrambo sodišču, notarju ali odvetniku oz. da se vpiše oporka v Centralni register oporok, kjer jo bo sodišče po vaši smrti takoj našlo.

Pravilnik o centralnem registru oporok ureja vzpostavitev, vodenje in vsebino centralnega registra oporok, posredovanje podatkov za vpis v register in posredovanje podatkov iz registra.

Notarji, odvetniki ali sodišča so tisti, ki vpisujejo oporoke v register. Če imate lastnoročno oporoko vam svetujem, da jo pri enem izmed naštetih predlagateljev predložite v hrambo. Ko jo boste predložili v hrambo, mora predlagatelj obvestiti Notarsko zbornico (ki vodi centralni register oporok), da hrani oporoko in ta mu mora izdati potrdilo, da je oporoka vpisana v register.

Poskrbite, da vam predlagatelj dostavi kopijo potrdila, ker boste le tako lahko sto odstotno prepričani, da je oporoka vpisana v register.

Po smrti oporočitelja sodišče pogleda v register oporok in tistega, ki jo hrani, pozove naj jo predloži sodišču. Tako ste veliko bolj varovani, da bo oporoka prišla na sodišče in da se bo upoštevala vaša volja v oporoki.

Pisna oporoka pred pričami

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

Za veljavnosti oporoke pred pričami je potrebno, da so izpolnjeni naslednji elementi:

  • da je oporoka sestavljena po zahtevi in volji zapustnika in zapisana od tretje osebe, ki je lahko sorodnik, znanec, odvetnik ali kdo drug;
  • oporoka mora biti sestavljena na papirju in v jeziku, ki ga obvlada zapustnik;
  • oporočitelj mora oporoko lastnoročno podpisati sam v navzočnosti dveh prič;
  • oporoko morata podpisati obe priči;
  • oporočitelj mora pričama izjaviti, da je to njegova oporoka.

Funkcija prič pri sestavi oporoke je v tem, da potrjujeta dejstvo o lastnoročnem podpisu oporočitelja in njegove izjave, da gre za oporoko. Pozorni morate biti na priče, ker ne more vsak biti priča. Absolutno nesposoben biti priča je tisti, ki ni poslovno sposobna in če oseba ne zna pisati in brati. Relativno nesposoben biti priča pa je tisti, ki je v določeni sorodstveni ali osebni povezanosti z oporočiteljem.

Glede hrambe pisne oporoke pred pričami, velja enako, kot sem napisal pri lastnoročni oporoki. Glede na dejstvo, da so v praksi pisne oporoke pred pričami pogoste, vam svetujem, da jih hranite pri enem od zgoraj naštetih predlagateljev in da se oporoka vpiše v centralni register oporok, ker bo le tako zagotovo prišla pred zapuščinsko sodišče.

Ostale oblike oporok

Namen tega članka je predstavitev oporok, ki jih lahko napišete sami doma, zato bom ostale oblike oporok vam zgolj naštel. Med bolj uporabnimi sta:

Sodna oporoka (Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal) in

Notarska oporoka (Notarska oporoka se lahko sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina: Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja (podobno kot pri sodni oporoki) ali pa oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev)

Poznamo pa tudi oporoke sestavljene v tujini, mednarodne oporoke, ustne oporoke, itd.

SKLEP

Želel sem predstaviti možnosti, kakšno oporoko lahko sestavite sami doma.

Predstavil sem le tiste najbolj osnovne pogoje za veljavnost oporoke.

Če se boste ravnali po navedenih pogojih bo oporoka zagotovo veljavna.

V praksi so spori glede veljavnosti oporok zelo pogosti, zato vam svetujem, da si pri sestavljanju oporok poiščete pomoč odvetnika.

Pomoč odvetnika ne bo tako draga, kot bodo dragi morebitni spori in sodni postopki, če do njih pride.

Poleg oporoke obstojijo še druge možnosti (pogodba o preužitku, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju) razdelitve premoženja pred smrtjo, zato se posvetujte z odvetnikom o vseh možnostih.

Vabim vas, da si preberete ostale članke, kjer sem pisal tudi o drugih pravnih poslih razdelitve premoženja pred smrtjo.

odvetnik Gregor Verbajs