Kako razdeliti premoženje in si zagotoviti varno starost?

V knjigi Odvetniške skrivnosti (www.OdvetniskeSkrivnosti.si) nisem nikjer napisal kako si zagotoviti varno starost, čeprav je to področje vedno zelo aktualno.

Načeloma premoženje razdelimo v drugi polovici svojega življenja. To je v času, ko smo premoženje že ustvarili in razmišljamo kako bomo preživeli starost.

Pri urejanju premoženja se ljudje delimo na dve vrsti.

Prvi so tisti, ki bodo vse premoženje držali v svoji lasti do smrti in so mnenja, da so potomci upravičeni do premoženja šele po smrti. Če bo kaj premoženja sploh ostalo.

Drugi pa so tisti, ki želijo razdeliti premoženje za čas svojega življenja in si hkrati zagotoviti varno starost.

Iz prakse opažam, da so ljudje zelo malo poučeni o tem kakšne pravne možnosti imajo in kako si lahko uredijo brezskrbno starost.

Zavedati se morate, da dokler je oseba ki bo razdelila premoženje živa ima tudi večja avtoritativno moč, da se bo premoženje razdelilo tako kot bo rekla ta oseba (oče, mati…). Spori največkrat nastanejo po smrti v zapuščinskih postopkih. Seveda pa se je mogoče tem sporom izogniti.

V tem zapisu vam bom predstavil dve področji, in sicer tako imenovane dednopravne pogodbe in oporoko.

  • Dednopravne pogodbe

Najprej vas želim opozoriti, da si pred razdelitvijo premoženja in urejanjem razmerij glede varne starosti posvetujete z odvetnikom ali notarjem, ker vam bosta znala najbolje svetovati.

Kakšne imate možnosti urejanja, na kakšen način lahko uredite pravna razmerja in kako boste najbolje zavarovani, vam bosta znala pravi odvetnik ali notar najbolje svetovati.

Dednopravne pogodbe delimo v tri sklope.

V prvi sklop sodi pogodba, s katero premoženje zgolj razdelite in vaši upravičenci (največkrat so to vaši potomci) takoj postanejo lastniki vašega premoženja. Imenujemo jo tudi izročilna pogodba.

V drugi sklop sodi pogodba, s katero za čas življenja razdelite premoženje, vendar sta dejanska izročitev premoženja in pravno formalni vpis lastništva na premoženje odložena do vaše smrti, upravičenec pa se za to, da bo pridobil premoženje zaveže vas preživljati in za vas skrbeti. To pogodbo imenujemo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Primer takšne pogodbe bi bila pogodba, kjer starš z otrokom sklene pogodbo za čas življenja, v kateri otroku izroči svojo nepremičnino, vendar pa je dejanska pridobitev nepremičnine odložena do smrti starša. Po smrti starša se otrok vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo. Do smrti pa otrok ni pravno formalno lastnik, ima pa pogodbo, ki mu omogoča vpis po smrti.

V tretji sklop pa sodijo pogodbe, s katero premoženje razdelite in vaši upravičenci takoj postanejo lastniki vašega premoženja, vendar pa se upravičenci zavežejo nuditi določene dajatve in storitve. Ta pogodba se imenuje pogodba o preužitku.

Poleg delitev pogodb na tri vrste morate vedeti še nekaj drugih zadev v zvezi z dedno pravnimi pogodbami.

Pa začniva.

Ali razmišljate, da bi razdelili svoje premoženje?

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem morate to pravno urediti.

Enkrat sem brskal po internetu in videl zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za dednopravne pogodbe skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo za nepremičnine.

Kot sem vam svetoval že v knjigi Odvetniške skrivnosti (www.OdvetniskeSkrivnosti.si) vas še enkrat opozarjam, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Glede na navedeno statistiko obstoji velika želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost dednopravnih pogodb zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak euro, ki ga boste plačali za obrazec teh pogodb. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Dednopravne pogodbe so primerljive z razdelitvijo zapuščine na dediče v trenutku smrti zapustnika v zapuščinskem postopku.

Dednopravne pogodbe vam omogočajo, da premoženje razdelite za čas življenja in tako preprečite morebitne spore med dediči o vaši zapuščini.

Verjemite mi, da tudi v družinah, kjer so najboljši odnosi pride do sporov. Zlasti, kadar je v igri premoženje.

Različne dednopravne pogodbe imajo različne predpostavke za njihovo veljavnost. Pri nekaterih je potrebno, da se s pogodbo strinjajo vsi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju. Zopet druge se lahko sklepajo sam z enim dedičem, brez soglasja ostalih. To boste preverili pri vašem odvetniku ali notarju, ki vam bo predstavil lastnosti posamezne pogodbe.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji zahteva, da so dednopravne pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa, saj je zakonodajalec pravilno obliko sklenitve pogodbe predvidel kot pogoj za veljavnost pogodbe. Ker gre za zelo pomembno tematiko, je zelo pomembno, da vas na se posledice teh pogodb opozori odvetnik in še notar.

V zapuščino tako sodi le ostalo premoženje, ki ni bilo izročeno na podlagi dednopravnih pogodb.

Zelo pogoste so dednopravne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa tudi ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Premoženje, ki ne bo zajeto v dednopravno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Med drugimi je bistvo dednopravnih pogodb v tem, da si tisti, ki premoženje izroči pridrži zase ali pa tudi za svojega zakonca različne pravice.

Te pravice so največkrat pravica do uporabe stanovanja ali hiše do svoje smrti, dogovor o preživljanju, ki je lahko v denarju ali v obliki različnih opravil. Kot primeri so največkrat nakupovanje v trgovinah, pomoč pri obiskih zdravnika, nakup zdravil, lahko tudi priprava drv za zimo. Dogovor se lahko nanaša tudi na plačevanje oskrbe in nastanitve v domu starejših občanov. Dogovori so različni in prilagojeni na potrebe posameznikov.

Na tem mestu boste pomislili, da če premoženje izročite svojim otrokom, da se lahko zgodi, da to premoženje otroci takoj prodajo naprej.

Brez skrbi tudi za to obstaja rešitev.

Ob izročitvi premoženja si tisti, ki izročijo premoženje običajno dogovorijo tudi pravico prepovedi odtujitve in obremenitve. To pomeni, da tisti, ki premoženje dobijo ne morejo, brez soglasja tistega ki je premoženje izročil, premoženje prodati naprej ali ga podariti, prav tako pa tudi ne obremeniti na primer s hipoteko.

Ker so dednopravne pogodbe zelo osebne pogodbe jih lahko tisti ki premoženje izroči prekliče zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi tisti ki je premoženje pridobil proti tistemu ki je premoženje izročil ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enaka pravica do preklica pogodbe obstoji, če tisti ki premoženje pridobi ne izpolnjuje svojih obveznosti, na primer ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

  • Oporoka

Veliko vprašanj dobim kako je z veljavnostjo oporoke, ki jo spišejo ljudje sami doma.

Ali zadostuje, da je oporoka napisana na list papirja in podpisana?

Ali je potrebno podpis takšne oporoke overiti pri notarju?

Vprašanja o oporoki so zelo pomembna, saj omogočajo osebi, da že za časa življenja določi, kako naj se njeno premoženje razdeli po smrti.

Menim, da je zelo koristno in dobro, da se premoženje razdeli z oporoko ali na kakšen drugačen način (na primer z dednopravno pogodbo kot povedano zgoraj) pred smrtjo, saj se s tem preprečujejo spori, ki izvirajo iz zapuščinskih postopkov.

Če se premoženje razdeli pred smrtjo ima zapustnik, ki zapusti premoženje, možnost dogovora z vsemi morebitnimi dediči. Tako lažje doseže soglasje med njimi, čeprav se vsi z razdelitvijo premoženja ne strinjajo.

Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, s katero določi način razdelitve svojega premoženja po svoji smrti.

Oporočitelj lahko sestavi več oporok. Če s poznejšo oporoko spremeni način dedovanja za premoženje, ki ga je določil s prejšnjo oporoko, bo veljala poznejša oporoka. Oporoko lahko tudi kadarkoli prekliče, spremeni, dopolni ali uniči.

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

Poznamo lastnoročno oporoko, oporoko pred pričami, oporoko sklenjeno pri odvetniku ali notarju, ter še nekaj drugih oporok za posebne primere.

Naj vam kot zanimivost povem, da je oporoka načeloma veljavna, če je podpisana samo s psevdonimom, kot na primer »vaša mami«.

Obstaja tudi možnost hrambe oporoke. V ta namen obstoja register oporok iz katerega izhaja, da oporoka obstoji in jo sodišče v zapuščinskih postopkih lahko takoj najde.

Zapuščinske postopke vodijo sodišča.

Svetujem vam, da oporoko primerno hranite tako, da bo bila lahko po smrti upoštevana.

Želim vam lepo in mirno starost.

odvetnik Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Vir naslovne slike: www.tewealth.com

Na vrh