Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, bo pa verjetno objavljen v prihodnjih dneh.

Vendar preden se spustim v vsebino zakona bi rad izpostavil slogan katerega se držim, in sicer: »An educated customer is our best customer«.

Ravno zato sem za vas pripravil kratek in grob pregled ukrepov, ki jih vsebuje zakon.

Nekakšno kazalo s katerim vam želim pomagati, da dobite pregled nad zakonom.

Ne bom se spuščal v podrobnosti zakona, saj gre za obsežen zakon, bom pa vam predstavil vse kar zakon ureja.

Za podrobni pregled zakona, nasvet ali opravo storitev smo v odvetniški pisarni vedno na voljo.

Torej začniva…

Zakon predvideva veliko ukrepov in pravic, vendar pa ga je potrebno previdno brati.

Poleg vseh pravic je potrebno podrobno pregledati tudi vse pogoje za pridobitev pravic in tudi posledice oz. situacije v katerih boste morali prejeto pomoč vračati.

V tem zapisu se bom dotaknil celotne vsebine zakona.

V levi koloni spodaj imate posamezna poglavja zakona, v desni pa kratek opis vsebine.

V posebnem zapisu bom podrobno predstavil vpliv zakona na delovnopravna razmerja ter na postopke izvršbe in stečaja.

Zakon vsebuje naslednjo vsebino:

Področje: Kratka vsebina:
Poglavje II. 1. (Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev) Zakon dopolnjuje Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki določa, da lahko kreditojemalci predlagajo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za 12 mesecev.

 

O tem sem že pisal v zapisu: http://gregorverbajs.si/koronavirus-in-pravo-kaj-je-s-kreditnimi-pogodbami/

Poglavje II. 2. (Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov) Zakon dopolnjuje Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP).

Kar se tiče plač in prispevkov bom o tem, zaradi obsežnosti zadeve naredil svoj zapis.

Poglavje II. 3. (Zakon o nalezljivih boleznih) Zakon dopolnjuje Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in na novo ureja definicije epidemije in karantene, prav tako pa je dodal določena pooblastila vladi RS in policiji.

Obsežno je spremenil prekrškovne določbe.

Poglavje III. 1. (Delo in plačevanje prispevkov za socialno varnost) Navedeno bo vsebovano v posebnem zapisu.
Poglavje III. 2. (Množično vrednotenje nepremičnin) Novo ocenjene posplošene vrednosti nepremičnin bi morale začeti veljati 1. 4. 2020, vendar je zakon določil, da se bodo podatki iz evidence vrednotenja začeli javno izkazovati šele na dan 1. 1. 2021.
Poglavje III. 3. (Ukrepi s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti) Zakon je uredil plačilo vrtcev iz proračuna, in sicer pripadajo sredstva iz proračuna v višini 85% za posameznega otroka.

Šolske dejavnosti ki potekajo na daljavo se štejejo v realizacijo ur posameznega predmeta.

Minister za izobraževanje zaradi zaključka leta 2019/2020 lahko s sklepom drugače določi izvedbo koledarja, zaključek pouka in izpolnitev vseh obveznosti.

Zakon je uredil pravico do podaljšanja statusa študentom in priznal določene vsebine za priznane (praktično usposabljanje, izbirne vsebine…).

 

Poglavje III. 4. (Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje) Navedeno bo vsebovano v posebnem zapisu.
Poglavje III. 5. (Socialno varstvo, pravice iz javnih sredstev in uveljavljanje pravic iz naslova starševskega varstva) Zakon je uredil, da uživalcem pokojnine:

–             v višini do 500,00 EUR pripada izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 300,00 EUR,

–             v višini od 500,01 EUR do 600,00 EUR pripada izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 230,00 EUR, in

–             v višini od 600,01 EUR do 700,00 EUR pripada izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 130,00 EUR.

Na enak način se izplača enkratni solidarnostni dodatek tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v RS.

Zakon ureja tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka ranljivim skupinam in tistim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za mesec april 2020 pa niso ranljiva skupina. Dodatek se izplača v višini 150,00 EUR ob izplačilu za mesec april.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150,00 EUR se izplača tudi rednim študentom, ki imajo stalno prebivališče v RS do 30.04.2020.

Do konca epidemije se poveča dodatek za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100,00 EUR za družino s tremi otroki in za 200,00 EUR za družino s štirimi ali več otroki.

Poglavje III. 6. (Davki) Zakon določa, da:

–             Obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti in obroka akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi ZIUZEOP do 31. 5. 2020, se ne plača, prav tako se neplačani obroki ne štejejo za obračunane;

–             Za leto 2020 se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50% katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. 6. 2020 – davčna osnova je za polovico zmanjšana;

–             Za leto 2020 se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih določi v višini 35% pavšalne ocene dohodka na panj (po ZDoh-2 je določeno 70% pavšalne ocene, davčna osnova je za polovico manjša), kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. 6. 2020.

Poglavje III. 7. (Javne finance) –             Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačilo zasebnim subjektom je 8 dni;

–             Velja za primer, ko je prejemnik plačila zasebni dobavitelj, ukrep naj bi pripomogel k izboljšanju likvidnosti zasebnih subjektov, saj skrajšuje plačilne roke, ki so bili prej 30 dnevni

Poglavje III. 8. (Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK.

Ker je bilo z ZIUOPOK določeno, da morajo banke kreditojemalcem odobriti odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, je s tem zakonom urejeno poroštvo RS, če kreditojemalci bankam ne bi plačali obveznosti, ki so odložene.

Poglavje III. 9. (Plače in nadomestila plač ter premestitve v javnem sektorju) ZIUZEOP določa, da lahko delodajalec javnega uslužbenca brez soglasja premesti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca, ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu.

V času trajanja epidemije lahko delodajalec oziroma nadrejeni javnemu uslužbencu odredi delo po poteku delovnega časa, če to nujno potrebno za opravo nalog, in sicer največ 20 ur na teden, kar pomeni 80 ur na mesec. Za dalj časa pa lahko odredi delo po poteku delovnega časa s soglasjem delovnega uslužbenca.

Funkcionarjem, ki so po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni v podskupini A1 (predsednik republike in funkcije izvršilne oblasti), A2 (funkcije zakonodajne oblasti ter A4 (funkcije drugih državnih organov razen funkcionarjev Ustavnega sodišča RS) se določi zaradi epidemije znižanje plač v višini 30% osnovne plače posameznega funkcionarja.

Zaposleni, ki so zaradi svojega dela izpostavljeni tveganju, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100% urne postavke osnovne plače zaposlenega. Do dodatka so upravičeni tudi zaposleni, ki do napoteni na delo v tujino; osnova je urna postavka osnovne plače zaposlenega za delo v Sloveniji.

Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičeni do dodatka po Kolektivni pogodbi za javni sektor, prejmejo dodatek skupaj največ 100% urne postavke osnovne plače zaposlenega. V javnem sektorju o višini odloča predstojnik oziroma vodilna oseba. Upošteva se stopnja izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti.

Poglavje III. 10. (Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana) Zakon ureja:

– ukrepe za zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s hrano;

– izbiro objektov za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil s strani RS ter višina nadomestila lastnikom takih objektov;

– ukrepe na trgu gozdno lesnih sortimentov – omejitev ali prepoved dajanja na trg ter postavitev, uporaba in vzdrževanje skladišč;

– ukrepe na področju veterinarstva – spremembe ukrepov glede obsega zdravstvenega varstva živali, označevanja in registracije živali;

– ukrepe na področju fitofarmacevtskih sredstev, podaljšanje veljavnosti izkaznic o opravljenem usposabljanju, katerih veljavnost se izteče v času epidemije do 30. dne po izvedbi prvega nadaljnjega usposabljanja;

– ukrepe na področju semenskega materiala kmetijskih rastlin;

– podaljšanje mandata organom KGZS – ne glede na zakon do 1.11.2020;

– financiranje nadomestil iz sredstev proračuna RS;

– nadzor nad izvajanjem ukrepov ter globe

Poglavje III. 11. (Odlog plačila kreditnih in drugih obveznosti, nastalih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah) Zakon je uredil možnost odloga plačila kredita iz kreditnih ali drugih pogodb tudi za kreditna razmerja sklenjena z državo, in sicer (i) kreditna razmerja nastala na podlagi Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in (ii) kreditna razmerja nastala na podlagi javnih razpisov izvajanja kreditiranja s strani javnih skladov, katerih ustanoviteljica je RS.

 

Z zakonom se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev za 12 mesecev, ki ga lahko ministrstvo ali javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS odobri, če kreditojemalec vloži prošnjo in so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

Poglavje III. 12. (Plačilni roki) Zakon določa, da so plačilni roki v primeru, kadar je upnik javni organ, 60 dni ne glede na Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Navedeni rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije.

 

Poglavje III. 13. (Upravljanje z vodami) Zakon določa, da se imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico, prav tako se oprosti plačila vodnega povračila imetnike vode za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč.

Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov se ne glede na 124. člen Zakona o vodah (vodno povračilo) oprosti plačila vodnega povračila za obdobje od 16.03.2020 do 31.05.2020. Direkcija RS izda obvestilo o spremembi mesečnih akontacij za leto 2020.

Poglavje III. 14. (Kultura) Samozaposlenim v kulturi pravica, ki se jim pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, priznana na podlagi 83. člena ZUJIK, izteče do 30. junija 2020, ohrani pravico do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK do 31. avgusta 2020.
Poglavje III. 15. (Znanost in raziskovanje) Zakon določa prednostno namenitev sredstev za spodbujanje naložb, potrebnih za obvladovanje posledic.
Poglavje III. 16. (Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma) V zakonu je določen prilagojen način izvedbe pregleda stranke v skladu z določili Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: »ZPPDFT-1«). Določenim kategorijam zavezancev po ZPPDFT-1, ki so pomemben deležnik v finančnem sistemu Republike Slovenije, se omogoča začasno prilagojeno izvedbo pregleda stranke.

ZPPDFT-1 določa ukrepe, ki so jih dolžni zavezanci iz njegovega 4. člena izvajati z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Eden izmed ključnih ukrepov predstavlja t.im. pregled stranke, ki se izvaja načeloma ob osebni prisotnosti stranke še pred samo sklenitvijo poslovnega razmerja.

ZIUZEOP tem skupinam zavezancev omogoča naknadno izvedbo ukrepa pregleda stranke, ki se nanaša na ugotavljanje in preverjanje istovetnosti v osebni navzočnosti stranke, ter se jih obenem zaveže k identifikaciji stranke na alternativni način.

Poglavje III. 17. (Zavarovalništvo in trg finančnih instrumentov) Zakon določa, da zavarovalnica v letu 2020 Agenciji za zavarovalni nadzor predloži letno poročilo in revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, najpozneje v petih mesecih po koncu koledarskega leta
Poglavje III. 18. (Javno naročanje) Ukrepi s področja javnega naročanja:

(a)  izključitev uporabe

a.    določb ZJN-3 na splošnem področju (ne pa tudi za infrastrukturno področje) za:

i.    naročila blaga in storitev do vrednosti 40.000 EUR (prag po ZJN-3 je 20.000 EUR); in

ii.   naročila gradenj do 80.000 EUR (prag po ZJN-3 je 40.000 EUR), do 15. 11. 2020;

b.    določbe 4. odstavka 66. člena (postopki za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, ki jih izvaja občina sama) se ne uporablja do 15. 4. 2021;

c.    za čas trajanja epidemije vseh določb o pogodbenih kaznih za primer zamude z dobavo blaga in storitev ali izvedbe gradenj kot so dogovorjena v pogodbah, ki so jih ponudniki sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo;

ter

(b)  podaljšanje pogodbeno dogovorjenih rokov dobave, ki se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, za celotno obdobje trajanja epidemije.

Glede na to, da bodo po pogodbah, sklenjenih v postopkih javnega naročanja kot kupci vedno nastopali subjekti javnega prava, ki so bodisi direktni ali posredni proračunski porabniki, velja tudi plačilni rok za plačilo dobave 8 dni.

Poglavje III. 19. (Izvršba in osebni stečaj) Bom predstavil v posebnem zapisu.
Poglavje III. 20. (Izvajanje javnih storitev) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo
Poglavje III. 21. (Finančno poslovanje podjetij, postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja) Bom pripravil v posebnem zapisu.
Poglavje III. 22. (Vračilo prejetih sredstev) Zakon določa, da subjekti, ki so uveljavili:

– povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1 zakona,

– povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1 zakona,

– oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali

– izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Enako velja, da subjekt, ki je uveljavil upravičenja po zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.

Poglavje III. 23. (Varstvo okolja) Roki glede obveznosti poročanja, ki so določeni z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) in določenimi predpisi izdanimi na podlagi ZVO-1, ter Zakonom o vodah (ZV-1) in določenimi predpisi izdanimi  na podlagi ZV-1, se podaljšajo, tako da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu epidemije.
Poglavje III. 24. (Druga področja) Zakon med druga področja vnaša naslednje določbe:

a)           Bivanje tujcev

Zakon v 101. členu ureja bivanje tujcev, ki se trenutno nahajajo na ozemlju RS. Vsem tujcem, ki so najmanj do 13.03.2020 zakonito bivali na ozemlju RS in zaradi razglašene epidemije države ne morejo zapustiti, se dovoli bivanje v RS dokler ne bodo odpravljeni ukrepi, ki jim objektivno onemogočajo zapustiti RS ali si urediti pravni naslov za zakonito bivanje.

b)           Oprostitev plačila storitev RTV signala

V 102. členu zakon določa, da oprosti plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV za čas od razglasitve do preklica epidemije vse regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane RS. Prav tako se televizije in radijske postaje oprosti plačilo frekvenčnine, ki jo plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS.

c)            Pooblastila policiji

103. člen zakona določa, katera pooblastila iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) smejo policisti uporabljati v času epidemije, in sicer gre za obsežna pooblastila.

Poglavje IV. (kazenske določbe) Kazenske določbe se nanašajo na kaznovanje delodajalcev in odgovornih oseb pri delodajalcih.

Prav tako zakon določa kaznovanje odgovornih oseb uporabnika proračuna, če krši 71. člen zakona, ki se nanaša na dodatke za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.

 

Želel bi vas opozoriti, da je potrebno zakon uporabiti skupaj z že sprejetimi zakoni, ki so bili v Uradnem listu št. 36 objavljeni dne 28. 3. 2020, in sicer:

  • Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;
  • Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;
  • Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
  • Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;
  • Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Upam, da sem vam vsaj malo olajšal pregled vsebine zakona.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Gregor Verbajs