Kot direktor je delavcem naredil uslugo in zato šel v zapor

Pred leti sem imel za stranko direktorja družbe, ki je naredil ENO usodno napako, zaradi katere je šel v zapor.

Napaka je bila povezana z izplačevanjem plač delavcem in če sami ne želite naredi enake napake vas vabim k branju tega prispevka.

Za namen tega prispevka bom stranko poimenoval Tomaž.

→ Dejansko stanje

Tomaž je bil direktor svoje družbe, ki je imela 30 zaposlenih. Družba se je ukvarjala z gradbeništvom in je dobro poslovala. Vendar je gospodarska kriza leta 2008 močno prizadela tudi družbo Tomaža.

Tomaž je kot direktor družbe redno izplačeval plače svojim delavcem dokler je to zmogel oz. dokler je družba imela prihodke.

Konec leta 2008 so se začele prve težave, ki so bile posledica svetovne gospodarske krize, zaradi česar je družba Tomaža izgubila delo in s tem vse prihodke. Družba katere lastnik in direktor je bil Tomaž je bila podizvajalec večjim gradbenim družbam, ki zaradi gospodarske krize niso plačale svojih obveznosti ali pa so šle že v stečaj.

Zaradi tega Tomaž delavcem ni mogel več izplačati plač, čeprav si je to zelo želel.

Tomaž je o nastali situaciji seznanil vse delavce, in sicer o tem, da družba nima prihodkov, da nima denarja in da ne more izplačati plač.

Z delavci se je dogovoril, da bo sredstva, ki so še na računu družbe razdelil sorazmerno med vse delavce, ker je to najbolj pošteno.

Tomaž je bil do zaposlenih vedno korekten in pošten. Polega tega pa bilo veliko zaposlenih njegovih prijateljev ali sorodnikov.

Ker je večina delavcev prihajalo iz drugih držav je Tomaž vsem delavcem zagotovil tudi bivanje v nastanitvenem objektu, ki ga je plačal sam iz svojih sredstev in za pol leta v naprej.

Ko dela ni bilo več in ko družba ni imela več nobenih sredstev je Tomaž delavcem naredil še ENO veliko uslugo.

Kaj je bila ta usluga?

Večina delavcev je bila iz tujine in njihovo dovoljenje za bivanje je bilo vezano na zaposlitev. V kolikor bi Tomaž delavcem odpovedal pogodbo o zaposlitvi, bi se morali vrniti v svojo državo.

Ker družba ni imela dela in nobenih sredstev je Tomaž delavcem sporočil, da je najbolje, da začnejo iskati novo zaposlitev.

Delavci so pričeli z iskanjem nove zaposlitve, pri tem pa so se sporazumno dogovorili, da bodo delavci zaposleni na družbi Tomaža dokler si ne najdejo nove zaposlitve.

Nad družbo Tomaža se je nato v zelo kratkem času pričel stečajni postopek.

Stečajni postopek družbe je potekal brez večjih posebnosti in se je tudi zaključil v treh letih, saj družba ni imela nobenega premoženja, ker je zgolj nudila delovno silo v podporo večjih gradbenim družbam.

Ko je nad družbo potekal stečajni postopek je FURS, zaradi neplačila davkov in prispevkov od plač, vložila kazensko ovadbo zoper Tomaža.

→ Kazenski postopek

Na podlagi vložene kazenske ovadbe se je zoper Tomaža začel kazenski postopek, in to po več kot 5 letih od začetka stečajnega postopka nad družbo Tomaža.

Predstavljajte si naslednje.

Družba je povsem zaradi objektivnih razlogov nehala poslovati, ker je zaradi gospodarske krize »čez noč« izgubila delo in s tem prihodke.

Direktor družbe se je povsem korektno in pošteno z vsemi delavci dogovoril, da bo ves denar, ki ga je družba še imela, namenil za izplačilo plač tako da vsak dobi določen delež plače.

Ker je zaposlenim grozila nevarnost, da bodo izgubili dovoljenje za bivanje so se direktor in delavci korektno in pošteno dogovorili, da direktor delavcem ne bo dal odpovedi vse dokler si sami ne bodo našli nove zaposlitve.

Družba je šla nato v stečaj.

Zoper direktorja pa se je uvedel kazenski postopek, in to po več kot petih letih od začetka stečajnega postopka nad družbo in ko je stečajni postopek že dve leti zaključen.

Tomaž ni pričakoval kazenskega postopka. Sploh pa ne po več kot 7 letih od začetka krize v družbi Tomaža.

Zagotovo vas zanima kaj mu je tožilstvo očitalo v obtožnici?

Kazenski zakonik (KZ-1) ima posebno kaznivo dejanje glede kršitev temeljnih pravic delavcev.

V 196. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je določeno, da kdor ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša enega ali več delavcev ali iskalcev zaposlitve za pravice, ki jim pripadajo, ali jim jih omeji, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.

Ali je Tomaž resnično odgovoren za kaznivo dejanje, če pa objektivno zaradi razmer na trgu družba ni imela priliva in ni mogla plačati plač?

V kazenskem postopku ni bilo nobenega dvoma o tem, da je bil Tomaž direktor in tudi ne o vseh dogovorih z delavci.

Vsi delavci so potrdili, da so se s Tomažem dogovorili, da se ves denar sorazmerno izplača za plače in da bodo ostali zaposleni dokler si ne najdejo novo zaposlitev.

Delavci so izpovedali, da so vedeli, da ne bodo prejeli plače in da so bili po začetku krize zaposleni zgolj zato, da ne izgubijo dovoljenja za bivanje.

Sodišče je v kazenski zadevi izdalo sodbo, v kateri je zavzelo stališče, da Tomaž kot direktor družbe ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delavnega razmerja in delavce prikrajšal za izplačilo plač in prispevkov.

Sodišče je zavzelo stališče, da ko se je finančno stanje družbe tako poslabšalo, da Tomaž kot direktor družbe ni bil več sposoben izpolnjevati vseh zakonskih obveznosti do svojih zaposlenih, bi moral ukrepati tako, da bi dal prednost njihovim pravicam na način, da bi moral delavce odpustiti. Hkrati je sodišče sporočilo, da bi moral Tomaž že prej vložiti predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo, in sicer takoj, ko so nastopili razlogi za insolventnost družbe.

Tomažu je bila izrečena kazen 1 leto in 3 mesece zapora. Ni bila izročena pogojna obsodba, ampak kazen zapora.

→ ENA usodna napaka

Torej, kaj je tista ENA usodna napaka, ki jo je Tomaž storil?

Ni odpustil delavec takoj, ko bi jih moral. Če bi jih odpustil takoj, bi s tem rešil sebe pred kazensko obsodbo.

V dobri veri je želel pomagati delavcem in to je bilo narobe, ker s tem ko ni plačal plač, tudi ni plačal davkov in prispevkov.

Odločitev o tem, ali je ravnal pravilno ali narobe prepuščam vam.

Vas pa želim opozoriti, da se glede svojih dejanj posvetujete z odvetnikom, in to preden dejanje storite.

Če ste podjetnik vam želim veliko uspeha in pravilnih odločitev, predvsem pa vam svetujem, da pravne probleme rešujete pravočasno in pravilno.

Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Na vrh