Odpust obveznosti stečajnega dolžnika (priložnost ali zloraba?)

Razlogov zakaj se nekdo znajde v postopku osebnega stečaja je veliko (izguba zaposlitve, poroštvo za obveznosti propadle družbe, itd.).

Vsem pa je skupno to, da imajo dolgove do upnikov in da so po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) insolventni.

Odpustu obveznosti stečajnega dolžnika pravniki pravimo pravna dobrota.

Da bi bil dolžnik lahko upravičen do pravne dobrote odpusta obveznosti mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz ZFPPIPP in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov.

Povedano drugače si je to pravno dobroto torej treba „zaslužiti“. Tako se v stečajnem postopku presoja, ali je dolžnik s svojim ravnanjem izkazal, da je te dobrote vreden.

Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko.

Med drugim je zakonodajalec določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.

Poglejva si sedaj postopek odpusta obveznosti malo bolj podrobno.

  1. Predlog za odpust obveznosti

Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v stečajnem postopku ne bodo plačane.

Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo…).

V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena ZIZ, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.

  1. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti

Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

Navedena generalna klavzula je zelo pomembna, saj omogoča presojo tudi takšnih primerov zlorab odpusta obveznosti, ki jih ZFPPIPP taksativno ne navaja. Tako ZFPPIPP omogoča, da sodišča presodijo, ali ni dolžnik s kakšnim ravnanjem deloval v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in zato ni bil pošten in vesten.

Odpust obveznosti ni dovoljen:

  • če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali
  • če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
    • če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
    • če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP;
    • če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu ZFPPIPP.

Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti).

V pravkar navedeni zapis se lahko uvrstijo vsa ravnanja dolžnika iz katerih izhaja, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in niso taksativno našteta v ZFPPIPP.

ZFPPIPP pa je za določena ravnanja določil zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti.

Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih:

  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
  • če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
  • če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.
  1. Začetek postopka

Sodišče lahko predlog dolžnika zavrne, lahko pa izda sklep s katerim začne postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let.

Ne glede na navedeno glede preizkusnega obdobja lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:

  • če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
  • če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
  1. Obveznosti dolžnika med odpustom obveznosti

Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem izpolnjevati naslednje obveznosti:

  • določene v 383.b (biti dosegljiv sodišču in upravitelju), 384. (dati resnično poročilo o stanju svojega premoženja) in 386. (ne sme sklepati določenih pravnih poslov) členu ZFPPIPP;
  • če je zaposlen si mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če ni zaposlen in je sposoben za delo si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
  • ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
  • upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
  1. Ugovor proti odpustu obveznosti in odpust obveznosti

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti:

  • če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) ali
  • če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP.

Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.

Stečajni dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo.

Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.

Sodišče na podlagi ugovora lahko odloči, da:

  • ugovoru ugodi in ustavi postopek odpusta obveznosti ter zavrne predlog za odpust obveznosti;
  • ugovoru ugodi in ustrezno podaljša ali skrajša preizkusno obdobje ali
  • ugovor zavrne, če ne obstaja razlog, ki se z ugovorom uveljavlja.

Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, in sicer če ugovor ni bil vložen, ali pa je bil vložen in je bil pravnomočno zavrnjen ali zavržen.

  1. Učinek odpusta obveznosti

Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za terjatve iz naslednjega odstavka.

Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatev iz naslova:

  • denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
  • v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
  • globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
  • odvzema premoženja nezakonitega izvora in
  • povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
  1. Kaj je ključno v postopku odpusta obveznosti

Vedno opozarjam, da je upnik gospodar izvršilnega postopka in enako velja tudi v stečajnem postopku.

Zato vsem upnikom svetujem, da aktivno spremljajo postopke osebnih stečajev dolžnikov, in sicer zato, da v primeru zlorabe odpusta obveznosti pravočasno podajo ugovor proti odpustu obveznosti.

Vsi stečajni postopki so na spletni strani AJPES javno objavljeni in jih lahko spremljajo vsi upniki.

Odvetniki imamo še dodatne aplikacije za spremljanje stečajnih postopkov. V kolikor ste upnik, ki imate več dolžnikov v stečajnih postopkih lahko za vas vodimo evidenco dolžnikov in sledimo objavam v stečajnih postopkih.

V enem izmed prihodnjih zapisov vam bom pokazal kako z začasno odredbo preprečiti dolžniku prodajo premoženja pred začetkom stečajnega postopka.

Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Na vrh