V praksi se pojavlja čedalje več posojilnih pogodb, ki jih sklepajo razne pravne in fizične osebe.

Te pogodbe so načeloma sklenjene na obrazcu, ki ga stranke kupijo v knjigarni, ali pa zgolj dva stavka napišejo na list papirja.

Naj vam povem eno kratko zgodbo. Babica je vnuku posodila večji znesek gotovine, pri čemer pa sta na en majhen list papirja zapisala, da mu posodi denar za dva meseca, ter se nanj podpisala.

Ali bo babica imela kakšen problem?

Brez dvoma je pogodba veljavna, vendar bo morala babica v tožbo in pridobiti sodbo, kar bo lahko trajalo tudi več kot 2 leti ali celo 3 leta in šele nato bo lahko šla v izvršbo, kjer pa je zopet vprašanje, ali bo izvršba uspešna oziroma ali bo vnuk imel premoženje na katerega bo babica lahko posegla.

Takšno pogodbo spisano v petih minutah nato tisti, ki so pametni še overijo pri notarju.

Brez kakršnegakoli pravnega znanja se zanašajo na veljavnost tako spisane posojilne pogodbe.

V članku bom poskušal predstaviti posojilno pogodbo in napotke, kako sestaviti pravno pravilno posojilno pogodbo, na podlagi katere bosta zavarovana tako posojilodajalec, kot posojilojemalec.

Posojilna pogodba je zelo zanimiva zaradi svojega ekonomskega pomena, pospešuje namreč kroženje denarja in s tem spodbuja gospodarstvo.

Pojem posojilne pogodbe

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka prepusti določen znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari v last drugi stranki, ta pa mora čez čas, ki ni nujno vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma drugih nadomestnih stvari.

Posojilodajalec se zaveže, da bo posojilojemalcu izročil določene stvari oziroma denar. Posojilojemalec pa je zavezan vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti oziroma enak znesek denarja. Posojilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) od 569. do 578. člena.

Pri posojilnih pogodbah se lahko dogovorimo za različna zavarovanja, kot so poroštvo, zastavna pravica (hipoteka), odstop terjatve, menica in tako dalje. Zavarovanja bodo predstavljena v svojem članku, v katerem si boste lahko natančno prebrali vsebino posameznega zavarovanja. Na tem mestu pa je dovolj, da si zapomnite, da brez zavarovanj ne sklepajte posojilnih pogodb.

Niti s prijateljem.

Da vam na hitro povem še eno resnično zgodbo.

Prijatelj A je prijatelju B posodil denar. Prijatelj B je umrl v nesreči, nato pa je prijatelj A od žene prijatelja B poskušal izterjati posojeni denar.

Ali vas zanima konec zgodbe?

Žena prijatelja B je rekla, da o posojilu nič ne ve in da kot je njej znano je bilo ravno obratno in je prijatelj A njej dolžan posojilo, ki naj bi ga dal prijatelj B prijatelju A. Ker seveda prijatelj A ni imel nobenega dokaza, pisne pogodbe, niti zavarovanje je v celoti izgubil.

Če gremo naprej.

Za nastanek veljavne posojilne pogodbe je potrebno, da dogovor izpolnjuje vse sestavine 569. člena OZ. Navedeni člen pravi, da se s posojilno pogodbo posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Značilnost posojilne pogodbe je, da je konsenzualna pogodba, kar pomeni, da je kot taka veljavno sklenjena že s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo denarja oziroma stvari.

Naslednja pomembna značilnost je, da ni vezana na posebno obliko. To pomeni, da ni potrebe po pisni obliki pogodbe, da bi bila veljavna. Prav tako so veljavni ustni dogovori o stranskih točkah pogodbe. V primeru, da imate sklenjeno pisno posojilno pogodbo in se naknadno dogovorite o kakšni stranski točki je dogovor veljaven.

Problem boste lahko imeli le z dokazovanjem obstoja dogovora na sodišču. Zato vam kljub temu, da je posojilna pogodba veljavna brez oblike, svetujem pisno obliko.

Obveznosti iz posojilne pogodbe zastarajo v roku 5 let. Za občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, in za anuitete je določen krajši in sicer triletni zastaralni rok. Anuiteta je vnaprej določen znesek, ki vsebuje glavnico in obresti. Obročno odplačevanje ni anuiteta. Samo obročno odplačevanje posojila po sodni praksi ne pomeni občasnih terjatev in zato velja petletni zastaralni rok.

Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico. V nasprotju s posodbeno pogodbo ali najemno pogodbo posojilodajalec pri posojilni pogodbi ne prepušča le rabe stvari, temveč prenese lastninsko pravico, kar močno vpliva v stečajnem postopku nad posojilojemalcem, ker posojilodajalec nima izločitvene pravice.

Če nimate zavarovanja pa tudi ne boste imeli ločitvene pravice.

Drugače povedano, če imate npr. hipoteko (zastavno pravico na nepremičnini) bo vaša terjatev pri prodaji nepremičnine prednostno poplačana oz. boste poplačani iz kupnine od prodane nepremičnine.

Če takšnega zavarovanja nimate imate navadno terjatev, ki načeloma ostanejo neplačane.

Obresti

Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

Pri posojilni pogodbi obresti niso bistvena sestavina pogodbe, saj je posojilo lahko tudi brezobrestno.

Vendar so v praksi posojilne pogodbe z obrestmi zelo pogoste. Potrebno je razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi pogodbami.

Pri negospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti samo, če so te posebej dogovorjene.

Drugače pa je to urejeno pri gospodarskih pogodbah, kjer so obresti dolgovane tudi če niso bile dogovorjene. Če pa želita stranki gospodarske pogodbe brezobrestno posojilo, morata to v pogodbi posebej določiti. Če se nič ne dogovorita velja pravilo iz drugega odstavka 382. člena OZ, da je obrestna mera 6% na leto, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Stranke se lahko prosto dogovorijo glede načina določitve obrestne mere in načina plačila obresti.

Obveznosti posojilodajalca

Posojilodajalec mora izročiti določene stvari ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.

Zelo pomembno je, da imate kot posojilodajalec dokazilo, da ste posojilo dali, sicer vam lahko posojilojemalec pri vračilu zatrjuje, da mu posojila niste dali, kljub sklenjeni pogodbi.

Posojilojemalčeva pravica, da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.

Če se izkaže, da so premoženjske razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel vrniti posojilo ali ne, lahko posojilodajalec odkloni izročitev obljubljenih stvari, če tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel, to pravico ima tudi če so se posojilojemalčeve premoženjske razmere poslabšale po sklenitvi pogodbe.

Vendar pa mora izpolniti svojo obveznost, če mu da posojilojemalec (ali kdo drug zanj) zadostno zavarovanje. Tukaj vidimo izjemo, ki posojilodajalca ne veže. Vendar svoje zaveze ni prost, če za odplačilo posojila dobi ustrezno zavarovanje.

Obveznosti posojilojemalca

Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Če stranki nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Če na posodo ni bil dan denar, dogovorjeno pa je bilo, da bo posojilojemalec posojilo vrnil v denarju, je posojilojemalec vseeno upravičen po lastni izbiri vrniti izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in v kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev. To velja tudi v primeru, ko ni mogoče vrniti enake količine stvari iste vrste in kakovosti.

Odstop od pogodbe

Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči obljubljene stvari.

Če pa ima posojilodajalec zaradi tega kakšno škodo, mu jo mora posojilojemalec povrniti. Zakon s tem omogoča posojilojemalcu, da si vse dotlej, dokler mu posojilodajalec ne izroči obljubljenih stvari, premisli in odstopi od pogodbe.

Predčasna vrnitev posojila

Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo, ki bi mu s predčasnim plačilom morebiti nastala.

Ta pravica gre posojilojemalcu ne glede na to, ali je določena v pogodbi ali ne. Kadar gre za denarno obveznost, se posojilojemalec v pogodbi ne more odpovedati tej pravici, saj je po splošnem pravilu prvega in drugega odstavka 373. člena OZ nično pogodbeno določilo, s katero se dolžnik odpoveduje pravici, da lahko predčasno izpolni denarno obveznost.

Namensko posojilo

Če je v pogodbi določen namen, za katerega sme posojilojemalec porabiti izposojen denar, ta pa ga uporabi v kakšen drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.

Z opredelitvijo posojila kot namenskega so zavarovani interesi posojilodajalca, ne pa posojilojemalca.

Sankcijo odstopa od pogodbe je zakon predvidel za primer, če stranki nista v pogodbi določili drugačne sankcije, kot na primer pogodbene kazni.

Seveda ima posojilodajalec pravico odstopiti od pogodbe zaradi nenamenske porabe posojila , če sta se stranki v pogodbi dogovorili, kot tudi če v pogodbi sankcije za nenamensko porabo posojila nista določili.

Posledica odstopa je, da posojilodajalec lahko takoj zahteva vračilo celotnega zneska posojila skupaj z obrestmi.

Namen članka je bil predstaviti okvirno sliko posojilne pogodbe.

Predlagam, da preberete članek, ki govori o obrestih v katerem se boste seznanili, kaj obresti so in kakšne obresti poznamo.

Prav tako pa vas vabim k branju članka o možnostih zavarovanja posojila.

odvetnik Gregor Verbajs