Že pred meseci sem napisal, da obstaja velika verjetnost, da se bo v času koronavirusa močno povečalo število zahtev po razvezi zakonske zveze / zunajzakonske skupnosti (enaka pravila kot za razvezo zakonske zveze veljajo tudi za razvezo zunajzakonske skupnosti).

In res je tako.

V Wuhanu na Kitajskem so 1. marca 2020 odprli državne urade in takoj našteli rekordno število parov, ki so vložili zahtevo za razvezo zakonske zveze.

Seveda v času izolacije lahko pride tudi do še večje povezave s partnerjem in tudi do novih rojstev, vendar pa to (načeloma) ne povzroči pravnega urejanja zadev med partnerjema.

Posledice, ki so glede razveze nastale v Wuhanu je bilo mogoče pričakovati tudi pri nas in verjetno povsod, kjer so bili ljudje vsaj nekaj časa izolirani.

Zakaj je temu tako?

Verjetno zato, ker so v času samoizolacije na preizkušnji tudi medosebni odnosi, saj smo več časa doma in s partnerjem ter ni »prostora za pobeg« v primeru spora, ampak se je potrebno s sporom soočiti.

Vendar ne glede na razlog razveze, bi rad opozoril na nekaj stvari v samem postopku razveze.

Kakšne posledice sploh ima razveza?

Sklenitev zakonske zveze ima posledice na premoženjskopravnem področju zakoncev in tudi na področju pravic in obveznosti do skupnih otrok.

Razveza zakonske zveze predstavlja razlog za določitev skrbništva, stikov in preživljanja otrok ter seveda razlog za delitev skupnega premoženja.

Pogosta zmota zakoncev je, da se premoženje zakoncev deli skladno s finančnimi deleži, ki jih je posamezni zakonec prispeval s plačo ali iz pridobivanja na podlagi drugih poslovnih dejavnosti.

Dejstvo je, da velja zakonska domneva, da se premoženje zakoncev deli v razmerju 50 : 50 %, razen če posamezni zakonec ne dokaže, da je bil njegov prispevek večji, pri čemer se v prispevek upošteva vse, tudi skrb za otroke in upravljanje domačega gospodinjstva.

Razveza je formalni postopek in je možna na sodišču ali pri notarju

Zakonsko skupnost je treba v primeru razveze oz. ločitve razvezati.

Razveza zakonske zveze se lahko opravi pred sodiščem, pri čemer se postopek za razvezo pred sodiščem lahko začne sporazumno na predlog obeh zakoncev ali s strani enega zakonca.

Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati.

Razveza na sodišču je dokaj tipska in sodišče zgolj zasliši vsakega od zakoncev ter na koncu ugotovi, da je zakonska zveza prenehala, in nekdanja zakonca sta razvezana.

Želel bi opozoriti, da sodišče ne razdeli tudi premoženja med zakoncema, saj je to ločen postopek.

Po novem Družinskem zakoniku je mogoča tudi sporazumna razveza pred notarjem (notarska ločitev), ki jo sam priporočam, saj je le-ta sporazumna in zelo hitra. Je pa za takšno ločitev nekaj pogojev, in sicer, da zakonca nimata skupnih otrok nad katerim izvajata starševsko skrb, da skleneta tudi sporazum o skupnem premoženju, ter se dogovorita kdo ostane ali postane najemnik skupnega stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje.

Delitev skupnega premoženja

Delitev skupnega premoženja je poseben postopek, v katerem je potrebno ugotoviti obseg skupnega premoženja in razdeliti skupno premoženje.

Posebno premoženje zakoncev (ali posameznega zakonca) je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga.

V posebno premoženje spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze, kot na primer na podlagi darila ali dediščine.

V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot so na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec ali zunajzakonski partner iz naslova raznih odlikovanj.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje lahko zakonca razdelita na podlagi sporazuma, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa ali pa o delitvi skupnega premoženja odloči sodišče.

Sodišče pri delitvi premoženja deli premoženje na način, da se ugotovi prispevek posameznega zakonca v času trajanja skupnosti, na podlagi te ugotovitve pa se potem deli premoženje.

V praksi je to tako, da se ugotovi (izloči) posebno premoženje posameznega zakonca, ugotovita se aktiva (premoženje) in pasiva (krediti, dolgovi), potem pa se izračuna, kaj je ostalo za delitev.

Lahko bi rekli, da gre za golo matematiko – v teoriji, ki pa se v praksi pogosto izkaže za bistveno bolj zapleteno in je pogosto predmet spora. Predvsem gredo stranke velikokrat v zelo podrobne navedbe (kdo je kaj kupil, kaj je čigavo, itd.).

Še nekaj napotkov in opozoril…

• Razvezo zakonske zveze in delitev skupnega premoženja opravite čim prej.
• Če je le mogoče poskušajte razvezo zveze in delitev premoženja opraviti sporazumno.
• Razvezo zakonske zveze lahko opravite preko sodišča ali (v določenih primerih) pri notarju.
• Če se sporazumno razvežete, morate imeti rešeno tudi delitev premoženja.
• Dokler zakonca nista razvezana, imata pravico do dedovanja eden po drugem. S pravnomočno razvezo zakonca ne dedujeta več eden po drugem.
• Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli (tudi po več letih, ko imajo zakonci že novega partnerja).

Torej…

Moj nasvet bi bil, da ne postanite »nikoli uradno ločeni« zakonec, saj boste s tem lahko imeli veliko problemov (pri dedovanju, darilih, vlaganju v skupno nepremičnino…).

Velikokrat je bolje skleniti dogovor ali (izven) sodno poravnavo, kot pa se pravdati več let. Glede na čas sodnih postopkov, lahko le-ti trajajo tudi več let. Res pa vedno ni mogoča sporazumna razveza in delitev skupnega premoženja.

odvetnik Gregor Verbajs