Program za izračun izvršbe na plačo (izvršba in stečaj)

Ali veste koliko je mogoče z izvršbo poseči na plačo dolžnika?

Ali veste kakšen znesek plače mora ostati dolžniku, če je v postopku osebnega stečaja?

Taka vprašanja postavljajo upniki in dolžniki.

Upniki želijo vedeti, ali bo njihov izvršilni postopek uspešen. Dolžnike pa zanima, koliko denarja jim bo ostalo za normalno življenje.

Ne glede na to, ali gre za izvršilni postopek ali za postopek osebnega stečaja, so pravila glede izvršbe na plačo enaka.

Izvršba na plačo

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.

Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče.

Sodišče lahko samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo.

V praksi načeloma upniki, ker so bolj aktivni, prej ugotovijo, da je dolžnik zamenjal zaposlitev, zato je priporočljivo, da upniki obvestijo sodišče o novi zaposlitvi, da sodišče čim prej pošlje sklep o izvršbi novemu delodajalcu.

Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu. Pazite na navedeni 15 rok in ne pozabite, da lahko kljub sklepu o ustavitvi izvršbe na plačo posredujete podatke o novem delodajalcu.

Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):

  1. ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, spadajo v stečajno maso,
  2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz navedene 1. točke, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

Za izterjavo stalnih prejemkov se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.

Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu stečajno sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Omejitev izvršbe

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (plača), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

  1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki 1. odstavka 102. člena ZIZ – to je v naslednji točki v tem zapisu (zakonite preživnine do otrok…), do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
  2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Povedano še drugače, v praksi je najbolj pogosta situacija, da mora dolžniku ostati 76% minimalne plače.

Enake omejitve veljajo tudi v stečajnem postopku na podlagi 389. člena ZFPPIPP.

  1. Opozorilo za delodajalce

Izvršbo na plačo za delodajalce je potrebno obravnavati resno, saj lahko pride do izvršbe zoper delodajalce.

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

V kolikor ste delodajalec izvršujte sklep o izvršbi. Če ne veste kako vprašajte odvetnika.

Zgornji predlog lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka.

Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.

Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena ZIZ, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena ZIZ, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.

Zakon tako daje možnost upniku, da predlaga izdajo sklepa o izvršbi zoper delodajalca, prav tako pa ustvarja podlago za odškodninsko odgovornost.

Zato delodajalce opozarjam, naj izvajajo sklep o izvršbi, ker sicer bodo lahko sami odgovarjali za terjatev upnika, s katero načeloma nimajo ničesar skupnega, razen to, da so imeli zaposleno osebo, ki je bila dolžnik upniku.

Enako velja za postopek osebnega stečaja, ker lahko stečajno sodišče naloži, da mora delodajalec v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plačata vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov.

  1. Program za izračun izvršbe na plačo

Ker veliko upnikov in dolžnikov zanima, kakšen znesek bo dolžniku dejansko ostal na računu oziroma za kakšen znesek bo izvršba upnika uspešna, lahko to najlažje preverite sami s pomočjo aplikacije, ki obstaja za izračun izvršbe na plačo.

Svetujem vam aplikacijo na internetni strani: https://www.iusinfo.si/Tools/Index?Type=SalaryEnforcement

Navedena aplikacija je preprosta za uporabo.

Bodite pozorni na to, da je z izvršbo mogoče poseči tudi na naslednje prihodke:

  • regres;
  • odpravnino;
  • stroške za prehrano med delom,
  • stroške za prevoz na delo in z dela,
  • stroške, povezane s službenim potovanjem
  • dodatke na delovno dobo…

Vnesite podatke in aplikacija vam bo pokazala razpoložljiv delež plače za poplačilo terjatev upnikov.

Odvetnik Gregor Verbajs

 

Na vrh