Ali igrate spletni poker?
Ali vas skrbi izplačilo priigranega denarja?
Mogoče vas zanima v kateri državi morate vložiti tožbo?
Sodišče Evropske unije je odločilo o predlogu Vrhovnega sodišča RS za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, povezani z vprašanjem, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije.
Sodišče je odločilo, da igralec spletnega pokra tudi v tem primeru ne izgubi statusa potrošnika.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v omenjeni zadevi pred dobrim letom (s sklepom II Ips 98/2018) prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje.
V tem primeru je šlo za spor z mednarodnim elementom, v katerem je tožnik fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti.
Šlo je za zanimivo vprašanje v zvezi z aktualnim življenjskim primerom s širšim pomenom, saj je bilo mogoče predvidevati, da bo razlaga prava v tem primeru pomembna tudi za nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene.
Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic.
Tožnik v tej zadevi je igralec spletnega pokra, ki od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011.
Toženka, ki je bila organizatorka te spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre.
Sodišče prve stopnje je v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč.
Toženka bi mu morala tako po odločitvi sodišča tudi vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Vedela je namreč za tožnikovo kršitev pravil, pa mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.
Bistveno v zadevi je bilo, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah.
Iz dejanskih okoliščin zadeve je razvidno, da se prepletajo tako tiste, ki so značilne za zasebne potrošnike (npr. tožnik je sklenil pogodbo na daljavo in je soglašal z vnaprej in enostransko pripravljenimi Splošnimi pogoji poslovanja, pri tem pa svoje dejavnosti igranja pokra drugim na trgu ni ponujal kot plačljive storitve), kot tudi tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica (npr. tožnik se je s pokrom več let uspešno preživljal). S tega vidika je šlo za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je bilo treba razlagati v skladu s pravom EU.
Kot je bilo že omenjeno, je Sodišče Evropske unije odločilo, da je treba Uredbo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, “da fizična oseba s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je na eni strani z družbo s sedežem v drugi državi članici sklenila pogodbo za igranje pokra na spletu, ki vsebuje splošne pogoje poslovanja, ki jih določi ta družba, na drugi strani pa take dejavnosti ni niti uradno registrirala niti je ni ponujala tretjim osebam kot plačljivo storitev, ne izgubi statusa ‘potrošnika’ v smislu te določbe, tudi če ta oseba to igro igra mnogo ur na dan, ima o njej obsežno znanje in iz te igre prejema velike dobitke”.
Na podlagi odločitve Sodišča Evropske unije bo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 98/2018 nadaljevalo postopek in odločilo o reviziji.
Zanimiva odločitev, ki lahko marsikomu pride še kako zelo prav.
P.S. Celotno sodbo si lahko preberete na spodnji povezavi.
Gregor Verbajs
