ZA PODJETNIKE: Kako odgovoriti na dolžnikov predlog za odlog izvršbe (da dolžnik s predlogom ne bo uspel)

Če kot upnik zoper dolžnika vodite izvršbo, se vam je verjetno že zgodilo, da je dolžnik predlagal odlog izvršbe.

Zlasti v zadnjem času se dolžniki sklicujejo na spremenjene določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in navajajo, da izvršba na njihovo nepremičnino, ki predstavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, ni dovoljena.

Mogoče vaši dolžniki do sedaj niso uspeli s predlogom za odlog izvršbe.

V vsakem primeru je smiselno, da veste kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe in kaj je pomembno.

Zato sem za vas, preden bo tudi koronavirus razlog za odlog izvršbe, pripravil navodila, kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe.

  1. PRAVNA PODLAGA

V pravu morate vedno najprej vedeti pravno podlago, nato pa tudi kako to pravno podlago pravilno vsebinsko napolniti.

Dolžniki lahko na treh podlagah (razlogih) predlagajo odlog izvršbe.

(1) Prvi odstavek 71. člena ZIZ omogoča, da sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če:

  • dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in
  • da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in
  • da je podan vsaj en točno določen primer naveden v 1. odstavku 71. člena ZIZ (npr. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor…)

V kolikor dolžniki ne izkažejo nobenega pogoja po prvem odstavku 71. člena ZIZ (2) drugi odstavek 71. člena ZIZ nadalje določa, da ne glede na prvi odstavek istega člena, sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Nadalje lahko dolžniki na podlagi (3) četrtega in petega odstavek 71. člena ZIZ predlagajo odlog izvršbe. V tem primeru mora sodišče presoditi ali so izpolnjeni pogoji po 4. ali 5. odstavku 71. člena ZIZ.

V skladu s 4. odstavkom 71. člena ZIZ sme sodišče pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov v 71. členu ZIZ, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino, najdlje za šest mesecev in le enkrat. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Vem, da vse zgoraj navedeno deluje zelo komplicirano, vendar vam bom takoj vse skupaj predstavil zelo jasno. Pogoji vam bodo takoj jasni.

Povedano še drugače, za odlog izvršbe po 4. in 5. odstavku 71. člena ZIZ morajo torej biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • izvršba mora potekati na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom;
  • terjatev, ki se izterjuje mora biti očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine na katero se vodi izvršba;
  • CSD mora podati obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov;
  • obstajati morajo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste in da so vam pogoji sedaj povsem jasni.

V nadaljevanju vam bom predstavil zgolj argumentacijo za tretji (3) primer, če dolžniki predlagajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je njihov dom, saj so takšni predlogi v praksi najpogostejši.

  1. PREDLOG ZA ODLOG IZVRŠBE NA NEPREMIČNINO, KI JE DOLŽNIKOV DOM

Sedaj ko smo pogledali pravno podlago gremo lahko še na konkretno argumentacijo.

V nadaljevanju bom pojasnil kako morate kot podjetnik oziroma upnik argumentirati odgovor na dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

V uvodu vas opozarjam, da morajo dolžniki vse okoliščine zatrjevati, sicer jih sodišče ne more upoštevati, poleg zatrjevanja pa morajo za svoje navedbe predložiti tudi dokaze.

  a. Prvi pogoj – nepremičnina predstavlja dolžnikov dom

Prvi od pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odlog izvršbe po četrtem odstavku 71. člena ZIZ je okoliščina, da gre za izvršbo na stanovanje, ki predstavlja dolžnikov dom.

Dolžniki to okoliščino dokazujejo s stalnim prebivališčem na nepremičnini, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku. Velikokrat pa dolžniki pozabijo izkazovati to okoliščino.

  b. Drugi pogoj – očitna nesorazmernost denarne terjatve upnika z vrednostjo nepremičnine

Glede naslednjega pogoja očitne nesorazmernosti denarne terjatve upnika z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine morata dolžnika navedeno okoliščino zatrjevati in tudi dokazati.

Sodišče navedeno okoliščino ugotavlja tako, da ugotavlja koliko znaša dolg dolžnika v času izdaje sklepa o izvršbi in kakšna je ocenjena vrednost nepremičnine dolžnika v izvršilnem postopku.

Pri ugotavljanju dolga dolžnika pa je potrebno gledati tudi širše. Če ima dolžnik na svoji nepremičnini vknjiženih več hipotek več upnikov je potrebno, pri presoji nesorazmernosti denarne terjatve z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, upoštevati tudi te terjatve, saj bodo v primeru prodaje nepremičnine tudi te ostale terjatve predmet poplačila iz prejete kupnine.

  c. Tretji pogoj – mnenje CSD

Naslednji pogoj, mnenje CSD, je v praksi najbolj problematičen, a hkrati najbolj v korist upnikov.

Dolžniki mnenja CSD velikokrat sploh ne predložijo. V kolikor dolžniki mnenje CSD predložijo, pa le-ta velikokrat ni skladen z določbami ZIZ in ni ustrezno obrazložen.

V mnenjih CSD zapiše, da dolžnik živi v stanovanju, katerega lastnik je, da je to edino stanovanje, ki ga ima v lasti in predstavlja njegov dom. Nato nadalje CSD zapiše, da dolžnik prejema nizke dohodke, nima prihrankov, ima blokiran račun ter nima možnosti bivanja drugje. Na koncu poda še mnenje, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika.

Takšno mnenje pa ni ustrezno.

Zakaj ne?

Poglejva si mnenje CSD bolj podrobno.

CSD v mnenju zapiše, da je mnenje podalo na zaprosilo dolžnika ter da je mnenje oprto zgolj na navedbe ter dokazila (dokumentacijo), ki jih je dolžnik predložil CSD.

CSD pa teh dokazil (oz. dokumentacije) ne priloži mnenju, niti jih dolžniki ne predložijo sodišču (saj jih niti ne morejo, ker CSD izda mnenje zgolj na podlagi navedb dolžnika).

Dodatno pa so mnenja CSD tako pomanjkljiva, da ni pojasnjeno niti navedeno za kakšno dokumentacijo gre, niti dokumentacija ni popisana, na kar morate kot upnik v svojem odgovoru na predlog dolžnika za odlog izvršbe opozoriti.

Mnenja CSD so tako pavšalna in neobrazložena, da na njihovi podlagi ni pojasnjeno, kako je CSD do ugotovitev dejansko prišel, posledično pa takšnega mnenja ni mogoče preveriti, niti ga sodišče ne more upoštevati.

Takšno mnenje CSD sodišče šteje za neobrazloženo.

Po presoji izpolnjenosti pogojev iz 4. odstavka 71. člena ZIZ sodišče presoja izpolnjenost pogoja iz 5. odstavka 71. člena ZIZ, seveda če se dolžniki v predlogu nanj sklicujejo.

  d. Četrti pogoj – posebne okoliščine

Za posebne okoliščine iz 5. odstavka 71. člena ZIZ pa je poleg v 4. odstavku 71. člena ZIZ navedenih pogojev potrebno kumulativno izkazati še posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, pri čemer se izvršba lahko odloži za primeren čas ne glede na omejitve iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.

Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Peti odstavek tako določa obstoj posebnih okoliščin.

Glede pogoja obstoja posebnih okoliščin, dolžniki v praksi največkrat navajajo:

  • da so v zelo težkem socialnem in finančnem položaju, saj prejemajo zelo nizke prihodke oz. iz tega naslova nimajo rubljivih prihodkov;
  • da imajo zaradi izvršbe blokiran račun;
  • da imajo zdravstvene težave (začasne, trajne, invalidnost…);
  • da bi jim deložiranje na cesto povzročilo nepopravljivo škodo…

Takšnih navedb dolžniki v predlogu za izvršbo največkrat z ničemer ne izkažejo.

Kot upnik morate primarno ugovarjati, da dolžniki takšnih navedb niso z ničemer izkazali, in sicer na način, da navedete:

  • da dolžniki glede višine prihodkov in premoženjskega in finančnega stanja niso podali nobenih navedb in predložili dokazov, o katerih se lahko kot upnik izjavite in bi jih sodišče lahko preverilo, saj mora dolžnik po določbi 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja tudi v izvršbi sam predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb;
  • da sodišče ne sme samo pridobiti in preučiti javno dostopne finančne podatke o dolžnikih.
  • da dolžniki niso podali utemeljenih navedb in predložili dokazov glede zdravstvenega stanja;
  • da dolžniki niso navedli kako finančno in zdravstveno stanje vpliva na možnost poplačila dolgov zdaj ali v bližnji prihodnosti ter predvsem ali bi odlog izvršbe lahko imel pomen glede na realno možnost poplačila dolgov upniku.

V kolikor so dolžniki zaposleni kot upnik vedno izpostavite, da imajo dolžniki možnost najema druge nepremičnine, saj jim skladno z določbami ZIZ ob izvršbah ostane 76% minimalne plače, s katero lahko prosto razpolagajo.

Nadalje je potrebno upoštevati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti.

Dolgotrajno slabo finančno stanje ali dalj časa trajajoča zdravstvena težava ni nenaden dogodek.

V kolikor dolžnik zastavi nepremičnino za zavarovanje kredita ali posojila in prostovoljno pristopi k ustanovitvi hipoteke je tudi navedena okoliščina dodatni argument, da ne gre za nenadno situacijo, ampak je dolžnik v primeru neplačevanja kredita lahko pričakoval, da bo njegova nepremičnina prodana v izvršbi.

Sodna praksa je prav tako tudi zavzela stališče, da izguba zastavljene nepremičnine ne predstavlja škode po 71. členu ZIZ, če upoštevamo, da izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe in da teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

Povedano še drugače odlog izvršbe po četrtem in petem odstavku 71. člena Z1Z je predvsem namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, to je tistim, ki jim zaradi poplačila dolga nizke vrednosti grozi (nepotrebna) prodaja nepremičnine, ki predstavlja njihov dom in edino možnost prebivanja, njihov dolg pa bi bil ob podpori socialne mreže in humanitarnih organizacij lahko poplačan, torej poplačan z drugimi sredstvi.

Da ne gre za navedeno situacijo kažejo naslednje okoliščine:

  • dolg dolžnika do upnika absolutno gledano ni nizek,
  • dolg dolžnika ni nizek do drugih morebitnih upnikov, ki imajo v zemljiški knjigo vknjiženo hipoteko na nepremičnini,
  • dolg obstoji že dlje časa,
  • da je dolžnik že ob sklenitvi kreditne pogodbe vedela, da neizpolnitev pomeni izvršbo na nepremičnino,
  • dolg dolžnika do upnika ne more biti poplačan z drugimi sredstvi dolžnika.

Vsak odgovor na ugovor je potrebno spisati glede na konkretne navedbe in dokaze dolžnikov.

Predstavil sem ključne okoliščine, ki jih morajo dolžniki izkazati in kako morate kot podjetniki oz. upniki na dolžnikov predlog za odlog izvršbe odgovoriti.

Kljub temu prispevku se pred pisanjem odgovora na dolžnikov predlog za odlog izvršbe posvetujete z odvetnikom.

Vabim vas, da si ogledate našo odvetniško stran www.op-zaman.si.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Na vrh