ZA PODJETNIKE: Malo poznano orodje za ugotavljanje stvarne napake

Če ste podjetnik, se vam je verjetno že zgodilo, da je kupec pri vas uveljavljal stvarno napako.

Morda pa ste se temu do sedaj uspešno izognili.

Tako ali drugače, bi bilo smiselno, da veste kaj je potrebno ob tem storiti.

Zato sem za vas pripravil orodje za ugotavljanje stvarnih napak, ki ga vam bom predstavil v tem članku.

Z orodjem za ugotavljanje stvarnih napak boste ugotovili, ali gre resnično za stvarno napako in ali jo je kupec pravilno uveljavljal. Po ugotovitvi boste kupcu lahko odgovorili, ali je njegova zahteva utemeljena ali ne.

Pri ugotavljanju stvarne napake, je naprej potrebno ugotoviti naravo pogodbe med vami in kupcem.

Za nekatere se namreč uporablja Obligacijski zakonik (OZ), za druge pa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

  1. DELITEV POGODB

Zelo preprosto…

Pogodbe delimo na gospodarske pogodbe in negospodarske pogodbe (le-te spadajo pod okrilje OZ), ter na Potrošniške pogodbe (ki spadajo pod okrilje ZVPot).

Gospodarske pogodbe (OZ, B2B) – pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti (gospodarske družbe in samostojni podjetniki ter druge osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost);

Negospodarske pogodbe (OZ) – pogodbe, ki jih sklepajo med seboj fizične osebe;

Potrošniške pogodbe (ZVPot, B2C) – pogodbe, ki jih sklepajo med seboj pravne ali fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na eni strani in fizična oseba (potrošnik), ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti na drugi strani.

Ko vemo v kateri del spada naša pogodba, gremo lahko naprej in razjasnimo pojem stvarne napake…

  1. STVARNA NAPAKA

Za stvarno napako gre, če stvar na kakršenkoli način ne ustreza dogovoru strank, če dogovora ni, če stvar nima lastnosti za običajno rabo ali izrecno dogovorjenih lastnosti.

Povedano še drugače, prodajalec odgovarja za skladnost blaga s pogodbo (z dogovorom v pogodbi) v trenutku prehoda nevarnosti, to je od izročitve stvari dalje.

Za napako gre:

  • če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
  • če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
  • če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
  • če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Primeri napak:

Napaka Primer Opis

Nima lastnosti primerne za običajno/normalno rabo

Tehnično popoln avtomobil s katerim se lahko vozimo po cesti. Običajne lastnosti so lastnosti, ki jih mora stvar imeti, da jo je mogoče uporabljati za namen, za katerega se uporablja.
Nima lastnosti za posebno rabo Nakup rally avtomobila, ki mora imeti posebne lastnosti, ki ustrezajo rally avtomobilu. V pogodbi je dogovorjena posebna raba stvari, za kar mora kupec prodajalcu razkriti, da kupuje stvar za poseben namen uporabe.
Nima izrecno dogovorjenih lastnosti in odlik Nakup avtomobila z gumami za vožnjo po ledu (ježavkami). V pogodbi se prodajalec in kupec dogovorita da bo imela stvar boljše ali slabše lastnosti od tistih, ki so običajne za stvari take vrste.
Stvar se ne ujema z vzorcem ali modelom Ploščice – naročilo ploščic, ki so enake tisti ploščici, ki je bila izročena ob nakupu kot vzorec.

Prodajalec se zaveže, da bo kupcu izročil stvar, ki bo imela enake lastnosti kot vzorec ali model, ki ga je kupec izročil ob sklenitvi pogodbe.

Ko ugotovimo, ali gre za stvarno napako moramo preveriti še pogoje za uveljavljanje stvarne napake. Pogoji za uveljavljanje stvarnih napak so trije.

  1. TRIJE POGOJI ZA UVELJAVLJANJE STVARNIH NAPAK 

a. Prvi pogoj je, da napaka obstaja.

Prodajalec ne odgovarja za napake če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (očitne napake, ki jih kupec lahko opazi pri običajnem pregledu stvari), vendar prodajalec odgovarja tudi za te, če izjavi da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Po ZVPot je določena izpodbojna domneva, na podlagi katere se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve. To je določba, ki potrošnikom olajša dokazovanje obstoja stvarne napake.

b. Drugi pogoj je pravočasen pregled stvari in notifikacija oz. grajanje napake – gre za rok v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki.

Notifikacija je odvisna od tega kakšne napake se grajajo.

Očitne napake (OZ):

  • kupec je dolžan stvar pogledati ali dati v pregled takoj ob izročitvi, če sta pri izročitvi stvari prisotna prodajalec in kupec.
  • Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi stvari mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe).
  • Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe).

Skrite napake (OZ):

  • Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah v roku 8 dni od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe),
  • Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe)

Potrošniška pogodba (ZVPot):

  • ZVPot ne deli napake na očitne in skrite, ampak za vse določa enako, in sicer mora potrošnik prodajalca obvestiti o napaki v roku 2 mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita.
  • Kupec mora napako natančno opisati in prodajalca povabiti oz. mu omogočiti, da stvar pregleda.

c. Tretji pogoj je jamčevalni rok (objektivni rok) – rok v katerem prodajalec odgovarja za napake:

  • 6 mesecev (OZ), razen če je bil dogovorjen daljši rok,
  • 2 leti (ZVPot za nove stvari),
  • 1 leto (ZVPot za rabljene stvari),
  • Ne glede na jamčevalni rok, če je bila napaka prodajalcu znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Poleg navedenih treh pogojev je potrebno vedno upoštevati, da po poteku določenega roka pravice kupca/potrošnika prenehajo (rok za sodno uveljavljanje napake), in sicer prenehajo:

  • po enem letu, šteto od dneva, ko je kupec prodajalcu odposlal obvestilo o napaki, razen če pravic zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti (OZ),
  • po dveh letih, šteto od dneva, ko je potrošnik o stvarni napaki obvestil prodajalca (ZVPot).

Ali ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste. Greva naprej.

Za še boljšo predstavo spodaj vse skupaj prikazujem še grafično na praktičnem primeru.

  1. ZAHTEVKI PRI STVARNI NAPAKI

Zahtevki so po OZ in ZVPot enaki, in sicer:

  • Zavrnitev blaga z napako (če kupec ob izročitvi ugotovi, da ima blago napako lahko zavrne prevzem in tako nastane zamuda prodajalca, kar pomeni, da se šteje, da ni izpolnil svojih obveznosti pravočasno in če jih tudi v dodatnem roku ne se šteje, da je pogodba razvezana);
  • Izpolnitev pogodbe (odprava napake ali izročitev druge stvari brez napake);
  • Znižanje kupnine;
  • Odstop od pogodbe in vrnitev plačanega zneska (vedno pred odstopom od pogodbe mora prodajalec dobiti še dodatni rok za izpolnitev);
  • Odškodnina.

Med zahtevki kupec lahko prosto izbira (ali/ali), lahko tudi združuje zahtevke (odprava napake in odškodnina) in lahko pozneje uveljavlja drug zahtevek (če prodajalec ne popravi, lahko zahteva zamenjavo).

Ko kupec vloži zahtevo za uveljavljanje stvarne napake, mora prodajalec čimprej, vendar najpozneje v roku 8 dni od prejema obvestila kupca sporočiti kupcu ali bo ugodil kupčevi zahtevi ali bo zavrnil njegovo zahtevo (to velja za potrošniške pogodbe po ZVPot).

Tukaj bi vas opozoril, da v kolikor kot podjetniki ne odgovorite v navedenem 8 dnevnem roku ste v prekršku po določbah ZVPot. Zato bodite tukaj previdni.

  1. ORODJE ZA UGOTAVLJANJE STVARNE NAPAKE

Ko boste kot podjetnik (prodajalec) prejeli zahtevek kupca za uveljavljanje stvarne napake boste lahko s spodnjim orodjem preverili, ali je zahtevek kupca upravičen.

Mogoče je kupec zamudil kakšen rok in mu je prenehala pravica.

Predlagam, da si orodje za ugotavljanje napak natisnete in ga imate vedno pri roki.

Z orodjem boste preverili:

  • Ali gre za stvarno napako;
  • Ali je kupec pravočasno obvestil o stvarni napaki;
  • Ali uveljavlja napako v jamčevalnem roku;
  • Ali mu je prenehala pravica sodno uveljaviti napako…


Pred kratkim sem imel na Obrtni zbornici v Ljubljani delavnico o stvarnih napakah in njeni razliki od garancije za brezhibno delovanje stvari.

Delavnico sem imel skupaj z Borutom Zoranom, ki je predstavil kako reševati pritožbe in reklamacije ter podal praktične napotke kako ravnati s strankami.

Delavnica je bila tako uspešna, da se je Obrtna zbornica v Ljubljani odločila, da jo v maju ponovi.

V kolikor ste podjetnik in vas bolj podrobno in obsežno zanimajo postopki uveljavljanja stvarnih napak in/ali garancije, vas vabim, da se pri Obrtni zbornici v Ljubljani prijavite na delavnico.

Sedaj bi vam dal še brezplačen nasvet.

Podjetniki veliko sprašujejo kako je v primeru, če kupec stvar že uporabi.

Na podlagi 475. člena OZ (ki velja za vse pogodbe po OZ in ZVPot) kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je sprejel. Kupec bo lahko od pogodbe odstopil zgolj, če bo stvar lahko vrnil v stanju, v kakršnem jo je sprejel.

Seveda tudi tukaj velja nekaj omejitev, vendar bodite pozorni na to določbo, saj podjetniki velikokrat pravijo, da kupci vrnejo že uporabljeno stvar, ki pa jo nato podjetniki ne morete niti vrniti dobavitelju, niti prodati naprej.

Vabim vas, da si ogledate našo našo spletno stran www.op-zaman.si.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Gregor Verbajs

Na vrh