Pred kratkim sta me obiskali dve stranki. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka z dokumentom v roki, vsaka prepričana, da ima zmagovalni adut.

In vsaka razočarana, ko sem ji pojasnil, da njen dokument — kljub temu, da je bil podpisan, v obliki notarskega zapisa ali celo izdan s strani sodišča — preprosto ni izvršljiv.

Dobrodošli v svetu izvršilnega prava — področju, kjer se pokaže, ali ste naredili domačo nalogo že ob podpisovanju pogodbe, ali pa boste zdaj drago plačali za napako, ki se je zgodila leta nazaj.

Kaj je izvršilni naslov in zakaj je to najpomembnejša stvar?

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 17. členu taksativno našteva, kateri dokumenti so izvršilni naslovi.

Izvršilni naslovi po ZIZ so:

• izvršljiva sodna odločba (sodba, sklep, odredba),
• izvršljiva sodna poravnava,
• izvršljiv notarski zapis,
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov (npr. odločba upravnega organa, sklep o dedovanju).

Ključna beseda v vsakem od teh primerov je “izvršljiv”. In tu se začne zabava.

Pogoji za izvršljivost: tri stvari, ki morajo biti izpolnjene

Da je neki dokument izvršljiv, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Obveznost mora biti določena ali določljiva.

Sodišče (ali izvršitelj) mora točno vedeti, kaj mora dolžnik storiti, dati ali plačati. “Plačaj mi, kolikor boš mogel” ni izvršljiva obveznost. “Plačaj 10.000 EUR do 31. 3. 2025” je.

2. Obveznost mora biti zapadla.

Sodišče bo dovolilo izvršbo samo za terjatve, ki so že dospele v plačilo. Rok zapadlosti mora biti razviden iz samega dokumenta — datum, pogoj, ali jasno določen kriterij. Brez tega stojite pred vrati sodišča brez ključa.

3. Dokument mora biti po zakonu sposoben biti izvršilni naslov.

To se sliši samoumevno, pa ni. Zasebna pogodba, pa čeprav podpisana pred pričami in overjena, ni izvršilni naslov. Notarski zapis je — ampak samo, če je pravilno sestavljen. In tu leži past, v katero pade marsikateri.

Povedano še drugače, če imate izvršilni naslov greste lahko neposredno v izvršbo in terjatve svoje od dolžnika. Če tega nimate morate najprej vložiti tožbo in se pravdati, da dobite sodbo ter šele nato lahko greste v izvršilni postopek.

To pomeni, da če nimate izvršilnega naslova vas čaka pravda, ki bo trajala 2 do 3 leta, pri čemer bo vse skupaj stalo več tisoč EUR, da o vseh skurjenih živcih niti ne govorim. Zato naslednjič, ko sklepate pogodbo, naj to ne bo nekaj na hitro in na nekem obrazcu ali muštru, ki ste ga dobili od kolega, ki je imel enako zadevo 10 let nazaj.

Prva zgodba: sodna poravnava, ki ni pomenila nič

Moja stranka mi je z nasmehom na obrazu prinesla sodno poravnavo, sklenjeno pred leti. Nasprotna stranka je bila dolžna plačati določen znesek, kar je bilo lepo zapisano v besedilu poravnave. Težava?

V poravnavi ni bil določen rok plačila.

Ni pisalo “plačaj do tega in tega datuma”. Ni pisalo “takoj”. Ni pisalo nič. Poravnava je bila lepa na papirju, a za sodišče neuporabna kot izvršilni naslov — ker ni izpolnjevala pogoja zapadlosti. Brez roka zapadlosti izvršilnega predloga sploh ni mogoče vložiti.

Stranki je preostalo le, da vloži novo tožbo, s katero bo dokazala zapadlost terjatve, kar pomeni dodatne stroške in izgubo časa ter precej manj nasmehov.

Lekcija: vsakič, ko sklepate sodno poravnavo, mora v njej biti jasno določen rok za izpolnitev obveznosti.

Druga zgodba: notarski zapis brez zapadlosti

Drugi klient je bil še bolj razočaran. Plačal je za notarski zapis posojilne pogodbe, dokument, ki bi mu moral zagotavljati neposredno izvršljivost. Brez sodbe, brez pravde, direktno do izvršitelja. Vsaj tako je mislil.

Notarski zapis je izvršilni naslov po 4. točki 3. odstavka 17. člena ZIZ — a le, če vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti in vse bistvene sestavine, vključno z rokom zapadlosti.

V konkretnem primeru so zapadlost tako zakomplicirali in vpisali veliko število pogojev, da ni bilo mogoče jasno določiti kdaj je terjatev zapadla. Dokument je bil sicer v notarskem zapisu in je imel je vse kar določa zakon, vendar ga je sodišče zavrnilo. Neposredna izvršljivost? Nič od tega.

Rezultat: namesto hitre izvršbe brez pravde smo morali vložiti tožbo, čakati na sodbo in šele potem začeti izvršbo. Kar je pomenilo vsaj dve leti zamude in stroške postopka, ki so bili vsaj štirikrat višji od cene pravilno sestavljene pogodbe. Raje enkrat plačajte odvetnika, ki bo preveril vsebino, kot pa trikrat plačajte sodni postopek, ki se mu je dalo izogniti.

Problem v praksi vidim tudi v tem, da se vsi pravniki ne ukvarjajo z izvršilnim pravom, ki je povsem svoja smer prava in ima določene specifike, predpise in sodno prakso. Nepoznavanje izvršilnega prava privede do napačnih pogodb, ki jih potem ni mogoče izvršiti.

V času, ko sem bil strokovni sodelavec na izvršilnem oddelku sodišča, sem videl izjemno veliko napačnih zapisov pogodb, sodnih poravnav in izrekov sodb.

Tretja zgodba: ko sodnik ne pozna izvršilnega prava

To bo morda za marsikoga presenetljivo, a sodniki, odlični poznavalci civilnega, kazenskega ali upravnega prava, niso nujno specialisti za izvršilno pravo.

V enem od primerov je sodišče izdalo sodbo, s katero je naložilo tožencu “prepoved motenja posesti na kakršenkoli način”. Brez konkretnega določenega ravnanja taka sodba ni izvršljiva. Če zahtevek ni dovolj določen (odstraniti kup peska, odstraniti ograjo, itd.) ni izvršljiv in sodišče takemu zahtevku ne more dati pravnega varstva.

Takšna sodba je morda zadostna za lažjo vest, ni pa izvršljiva. Ker obveznost ni določena — sodišče v izvršilnem postopku ne more samo ugotavljati, kaj je “kakršenkoli način”.

Izvršilno sodišče tudi ni pravdno sodišče, da bi še enkrat odločalo. Ugotavljati dejstev je naloga sodišča v pravdnem postopku, ne v izvršilnem.

Izvršilno sodišče je na podlagi načela stroge formalne legalitete vezano na izrek sodbe in ga samo izvršuje.

Kaj pa je sploh neposredna izvršljivost?

Neposredna izvršljivost pomeni, da vam ni treba skozi pravdni postopek, da dobite izvršilni naslov. Notarski zapis z izvršilno klavzulo je klasičen primer — ko dolžnik ne plača, greste direktno v izvršilni postopek, brez sodbe in brez pravde.

To je izjemno močno orodje — za upnika. Za dolžnika je to nočna mora. In ravno zato je toliko bolje, da ob sklepanju posla naredite pravilen dokument, kot pa da se potem sprašujete, zakaj sodišče vaš predlog za izvršbo zavrača.

Nasveti za prakse, ki delajo:

• Pri notarskem zapisu vedno zahtevajte klavzulo o neposredni izvršljivosti in soglasje  dolžnika glede tega ter preverite, da je rok zapadlosti eksplicitno naveden.
• Pri sodni poravnavi vztrajajte, da je rok plačila zapisan v obliki datuma in da je obveznost jasno določena.
• Ko vložite tožbo podrobno preverite ali je tožbeni zahtevek pravilen.
• Zasebna pogodba nikoli ni izvršilni naslov — ne glede na to, koliko klavzul vsebuje.

Zaključek: odvetnik pred podpisom, ne po sodni odločbi

Idealno bi bilo, da pridete do odvetnika pred podpisom dokumenta — ko je še čas, da se stvari naredijo prav.

Izvršilno pravo je področje, kjer se napake iz preteklosti plačajo z zamudo, denarjem in živci. Pravilno sestavljen izvršilni naslov vas stane bistveno manj, kot napačno sestavljen, kjer boste plačali s časom, denarjem in živci.

Če imate pogodbo, notarski zapis ali sodno poravnavo in niste prepričani, ali bo izvršljiva — mi pišite. Raje zdaj preverimo, kot pa da skupaj ugotovimo na sodišču.

Gregor Verbajs

Pričanje na sodišču, tako strankam, kot tudi pričam, velikokrat povzroči izjemno velik stres.

Kot odvetnik se pogosto srečujem s strankami in pričami, ki jim že sama misel na vstop v sodno dvorano povzroči cmok v grlu ali jih povsem zvije v trebuhu. Popolnoma jih razumem. Sodni postopek je za večino neznan teren, poln strogih pravil in nepredvidljivih vprašanj.

Vendar pa pričanje ni “izpit”, kjer bi vas nekdo želel uloviti na neznanju – je ključen del iskanja resnice. Povedano drugače, bistvo pričanja je v tem, da posameznik izpove tisto, kar je sam osebno zaznal.

Da bi bilo vaše pričanje čim bolj mirno in učinkovito, sem pripravil kratek vodič o tem, kako se pripraviti na pričanje na sodišču.

1. Priprava ni “učenje odgovorov”

Najprej razčistimo pogost mit: pravi odvetnik vas ne bo učil, kaj morate povedati. Če vas bo to naučil bomo ostali odvetniki, vključno s sodnikom, hitro ugotovili, da ste naučena priča, ki izgleda tako, kot učenec v 4. razredu, ko recitira naučeno pesmico. Izven konteksta ne boste znali izpovedati nič pametnega, ali pa se boste v stresu povsem zmedli in bo vsem jasno, da vaše pričanje ne more prestati resne pravne presoje.

Naš namen ni polaganje besed v usta, temveč strukturiranje vašega spomina.

Ko se pred obravnavo srečamo, gremo skozi:

• Osvežitev dejstev: Pregledamo vaše prejšnje izjave ali dokumentacijo, da ne pride do nepotrebnih razhajanj zaradi pozabljivosti, hkrati pa vas vprašamo, da ponovno opišete dogodek in si tako osvežite spomin.
• Simulacijo vprašanj: Pripravimo vprašanja, da če kaj pozabite sami povedati vas vprašamo. Hkrati vas pripravimo tudi na vprašanje nasprotne stranke, ki so lahko včasih provokativna.
• Psihološko pripravo: Predstavimo vam celoten postopek poteka pričanja, da boste vedeli, kje sedite, komu odgovarjate in kakšen je protokol. Velikokrat vam povemo, da si za odgovor vzemite tri ali pet sekund in premislite ter odgovorite. Zlasti zato, da se v vsem stresu ne zmedete.

2. Zlata pravila odgovarjanja

Tukaj je nekaj pravil, ki se jih splača držati:

• Poslušajte vprašanje do konca: Ne skačite v besedo, niti sodniku niti nasprotnemu odvetniku, ampak poslušajte vprašanje in nato nanj odgovorite. Tam ste zato, da poveste kaj veste o določenem dejanskem stanju.
• Bodite jedrnati: Odgovarjajte na to, kar so vas vprašali. Če je odgovor “da” ali “ne”, naj ostane pri tem. Ne razlagajte zgodovine sveta, če vas vprašajo, ali je tisti dan deževalo. Pri odgovorih, kjer odgovor ni da in ne, pa povejte celotno zgodbo, ki se nanaša na vprašanje. Na primer, če vas vprašajo, ali ste posodili denar določeni osebi, ne odgovarjajte samo z da in ne, ampak povejte, kako je do dogovora prišlo, kje ste se dobili, kako je bil izročen denar, kdo je bil prisoten pri izročitvi denarja, itd.
• “Ne vem” ali “Se ne spomnim” sta povsem legitimna odgovora: Nikoli ne ugibajte. Če nečesa niste videli neposredno ali se ne spomnite natančno, to povejte. Ugibanje vas lahko hitro zaplete v protislovja. Povejte tako kot je, in če se nečesa ne spomnite ali ne veste, to tudi povejte.
• Ostanite mirni: Nekatere stranke ali odvetniki bodo lahko poskušali izzvati vašo reakcijo z določeno provokacijo. Ohranite mirna čustva in odgovorite na vprašanje. Ohranite dostojanstvo in povejte kar veste. Vaš mir je vaš največji zaveznik.

3. Protokol in bonton v dvorani

Sodišče je prostor s specifično avtoriteto, kjer spoštovanje reda pripomore k vaši verodostojnosti.

• Točnost: Pridite vsaj 15 minut prej. Zamujanje ustvarja slab prvi vtis in povečuje vaš stres.
• Urejenost: Ni vam treba priti v smokingu, a urejena, poslovno-sproščena oblačila kažejo na spoštovanje do institucije.
• Naslavljanje: Sodišče (sodnika/sodnico) se vedno naslavlja z “Gospod sodnik” ali “Gospa sodnica”. Enako vljudni bodite tudi do odvetnikov, tudi če ni vaš odvetnik. Zapomnite si, da ste tam zato, da poveste kaj veste o zadevi in ne, da se sporečete z odvetnikom ali sodnikom.

4. Resnica je vaša najboljša obramba

Morda zveni klišejsko, a resnica je najlažja za vzdrževanje. Laž zahteva odličen spomin in se v navzkrižnem zaslišanju skoraj vedno sesuje. Kot priča ste pod prisego in kriva izpovedba je kaznivo dejanje.

Zaključek

Pričanje na sodišču je dolžnost, a hkrati priložnost, da prispevate k pravičnemu izidu postopka. Če ste na pričanje dobro pripravljeni, strah izgine, nadomesti pa ga občutek gotovosti.

Če ste prejeli vabilo na sodišče in niste prepričani, kaj to pomeni za vas ali vaše podjetje, se oglasite v pisarni. Skupaj bomo poskrbeli, da boste v sodno dvorano stopili samozavestni.

Gregor Verbajs, odvetnik

Predstavljajte si povsem običajen sobotni dopoldan. Hodite po hodniku nakupovalnega centra, v mislih imate seznam opravkov, ko se nenadoma v vas z vso silo zaleti razigran otrok. Padec je neroden, bolečina ostra, zlomili ste si kost in sledi dolgotrajno zdravljenje. Kdo bo plačal nastalo škodo?

Marsikdo bi takoj pomislil: “Trgovski center mora biti za take primere zavarovan, oni morajo poskrbeti za mojo varnost!”

Pa je to res?

Danes bom skozi prizmo sodne prakse predstavil odškodninsko odgovornost v takem primeru.

Štiri predpostavke za odškodninsko odgovornost

Da bi bila vaša tožba sploh uspešna, morajo biti hkrati izpolnjeni štirje pogoji. Če manjka le eden, se vaša pot do odškodnine konča hitreje, kot se je začela.

1. Nedopustno dejanje ali škodljivo dejstvo: Nekdo je storil nekaj, česar ne bi smel (ali ni storil nečesa, kar bi moral).
2. Nastanek škode: Ni dovolj le jeza; nastati mora dejanska premoženjska (npr. stroški zdravljenja) ali nepremoženjska škoda (npr. telesne ali duševne bolečine).
3. Vzročna zveza: Škoda mora biti neposredna posledica prav tistega nedopustnega dejanja.
4. Odgovornost: Tukaj  gre za krivdo (naklep ali malomarnost), razen pri nevarnih stvareh, kjer se odgovarja objektivno.

Zgodba iz prakse: Gospa proti nakupovalnemu centru

V zadevi, ki jo je obravnavalo Višje sodišče v Mariboru (sklep I Cp 676/2022), smo bili priča prav takšnemu scenariju. Tožnica se je sprehajala po centru, ko je vanjo priletel otrok. Gospa je trdila, da je center odgovoren, ker ni zagotovil varnosti, ker ni imel dovolj varnostnikov in ker ni preprečil tekanja otrok.

Poglejmo, zakaj je gospa spor izgubila in zakaj je to pomembno za vse nas.

1. Trgovina ni poligon z nevarnimi zvermi

Tožnica je poskušala uveljaviti objektivno odgovornost. To pomeni, da bi center odgovarjal že samo zato, ker dejavnost nakupovalnega centra predstavlja “povečano nevarnost”. Sodišče je to odločno zavrnilo. Hoja po trgovskem centru v normalnih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Nevarnost, ki jo predstavljajo drugi obiskovalci (tudi nepredvidljivi otroci), ni nekaj, kar bi naravo centra spremenilo v “nevarno stvar”.

2. Kje so meje dolžne skrbnosti?

Nato je gospa poskusila s krivdno odgovornostjo. Trdila je, da bi center moral predvideti tekanje in ga z varnostniki preprečiti.

Sodišče je postavilo jasno mejo: Upravljalec centra mora poskrbeti za varna tla (da niso mokra ali poškodovana) in za varno opremo. Ne more pa prevzeti odgovornosti za vsako gibanje vsakega obiskovalca. Za otroke so v prvi vrsti odgovorni starši (t.i. odgovornost za drugega), ne pa varnostna služba centra.

Ključni nauk: Standard skrbnosti upravljalca javnega prostora ne pomeni, da mora ta preprečiti prav vsako teoretično možno nesrečo. To bi bilo življenjsko nevzdržno.

Kaj to pomeni za vas?

Če ste utrpeli poškodbo v javnem prostoru, se ne zaletite z glavo skozi zid (in v tožbo) brez trezne presoje.

• Preverite vzrok: Zakaj se je vam zgodilo to kar se je zgodilo in kdo je za to lahko odgovoren. Ali ste padli, ker se je nekdo drug neprevidno zaletel v vas (tukaj center verjetno ne bo plačal)?
• Identificirajte pravega povzročitelja: V primeru “otroka, ki teka po centru” je pravi naslovnik odškodninskega zahtevka tisti, ki je dolžan otroka nadzorovati – torej starši.
• Zberite dokaze takoj: Fotografije lokacije, podatki o pričah in zapisnik o dogodku so ključni. Pri čemer imajo centri običajno tudi videoposnetke prostorov in lahko zaprosite za njih.

Pravo ni avtomat za denar, kjer ob vsakem padcu pritisnete gumb “tožba”.

Je sistem pravil, ki zahteva natančno izpolnjevanje vseh predpostavk. V primeru VSM I Cp 676/2022 je zmagala zdrava pamet: nakupovalni center ni varuška vseh otrok, ki se podijo med policami. Za otroke so odgovorni starši.

Želim vam čim manj nesrečnih dogodkov.

Gregor  Verbajs, odvetnik

Vendar pojdiva lepo po vrsti.

Dne 22. 5. 2025 je Višje sodišče v Kopru izdalo eno zelo pomembno odločbo, ki pa izjemno vpliva na prodajne pogodbe in ničnost.

V zadevi Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 41/2025 sta stranki sklenili prodajno pogodbo za nepremičnino na območju predkupne pravice Občine Piran.

Postopek po 201. členu ZUreP-3, ki ureja predkupno pravico občine, ni bil spoštovan, saj prodajalec občini pred podpisom pogodbe ni podal ponudbe v odkup nepremičnine, zato je sodišče pogodbo razglasilo za nično, posledično pa je padel tudi dogovor o ari (dvojne are ni bilo mogoče zahtevati).

To zadnje pa je tudi izjemno pomembno za stranke prodajne pogodbe, saj če je prodajna pogodba nična, so nični tudi vsi ostali dogovori v prodajni pogodbi (ara, pogodbena kazen, itd).

Sodišče je jasno poudarilo, da ničnost zadene že zavezovalni posel (samo pogodbo), ne šele razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice). To je sodišče izrecno poudarilo in se pri tem sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča.

Kar je mogoče sodišče pozabilo napisati je tudi določba 59. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve.

V praksi se prodajne pogodbe velikokrat sklepajo pod odložnim pogojem pridobitve izjave občine o ne uveljavljanju predkupne pravice po podpisu pogodbe. Ker 2. odstavek 59. člena OZ določa, da z izpolnitvijo odložnega pogoja (pridobitve izjave občine) pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, bi to pomenilo, da je bila pogodba sklenjena pred podajo ponudbe občini, kar tudi pomeni kršitev določb ZUreP-3, ki ima za posledico ničnost prodajne pogodbe.

Torej: “podpišimo zdaj, papirologijo z občino uredimo pa potem” ni le slab nasvet – je recept za ničnost pogodbe.

Kaj pravi ZUreP-3 (201. člen):

• Če je nepremičnina na območju zakonite predkupne pravice, mora prodajalec pred prodajo dati pisno ponudbo občini (ali državi) v odkup nepremičnine.
• Občina ima 15 dni za sprejem ali zavrnitev. Če molči, se šteje, da ne sprejme.
• Šele potem se lahko proda tretji osebi, in to ne po nižji ceni od ponujene občini.
• Pri notarju mora prodajalec predložiti ponudbo in izjavo občine (o neuveljavljanju) ali dokaz o poteku 15 dni.
• Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem, je nična.

“Saj so mi rekli, da je vse urejeno.” – Na žalost ne zadostuje.

V isti zadevi kupec ni uspel niti z odškodninskim zahtevkom po 91. členu OZ. Zakaj? Ker je dolžna skrbnost tudi na strani kupca, saj ustna zagotovila prodajalca ne zadoščajo.

Kupec bi moral pred podpisom zahtevati listine (izjavo občine ali dokaz o poteku 15 dni). Ker tega ni storil, je prevzel tveganje ničnosti.

Kaj morajo paziti vsi prodajalci (checklista):

1. Najprej lokacijska informacija: preverite, ali nepremičnina leži na območju predkupne pravice.
2. Pisna ponudba občini: pošljite pred podpisom pogodbe; ponudba naj zrcali pogoje, o katerih se pogajate s kupcem.
3. Počakajte 15 dni: brez bližnjic.
4. Zberite papirje: izjava občine o neuveljavljanju predkupne pravice ali dokaz o poteku 15 dni.
5. K notarju z dokazili: brez listin je pogodba tvegana (beri: nična).

Kaj morajo paziti vsi kupci (checklista):

1. Pred podpisom zahtevajte:
   • kopijo ponudbe občini,
   • izjavo občine o neuveljavljanju ali dokaz o preteku 15 dni.
2. Ne zanašajte se na ustna zagotovila (“vse je urejeno”).
3. Aro plačajte šele po vpogledu v listine (ali jo vežite na odložni pogoj izročitve listin).
4. Pazite na ceno: cena ponujena tretji osebi (kupcu) ne sme biti nižja od ponujene občini.

Zaključek (ali: “papirji pred penino”)

Prodajalci in kupci, pri ZUreP-3 je vrstni red svetinja: ponudba občini → 15 dni → dokazila → šele potem podpis pogodbe.

Če preskočite korake, je pogodba nična – in tam ni ne dvojne are, ne odškodnine in ne toplega objema.

Gregor Verbajs, odvetnik

Predstavljajte si, da ste zaposleni v podjetju, kjer prejemate elektronska sporočila z navodili za bančna nakazila. Vsa so kratka, jedrnata, brez posebnih formalnosti – to je del vaše rutine že več let. Nato pa se zgodi nekaj, kar spremeni vse. Na podlagi prevarantskega sporočila, ki se na prvi pogled ne razlikuje od ostalih, opravite nakazilo velikega zneska. Ko se napaka odkrije, se začnejo obtožbe in pravni postopki. Toda kdo je resnično odgovoren? Delodajalec ali delavec.

Težava: Pomanjkanje varnostnih protokolov

Pred  kratkim sem zaključil sodni primer, kjer je sodišče zavrnilo tožbo bivšega delodajalca zoper bivšega zaposlenega na plačilo 75.000,00 EUR. Delavec je na podlagi phishing elektronskih sporočil nakazala 75.000,00 EUR na določene račune. Sodišče je ugotovilo, da delavcu ni bilo mogoče očitati hude malomarnosti pri opravljanju delavnih obveznosti. Ker tako ni bila izpolnjena ena od predpostavk za odškodninsko odgovornost, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče je tako zavzelo sodno prakso, ki je lahko v škodo delodajalcem, hkrati pa je pojasnilo kakšne so obveznosti delavca. Družba ni imela jasnih pravil in protokolov za izvajanje plačilnega prometa. Prav tako o phishing mailih delavcev ni nikoli izobrazila. Elektronska sporočila z navodili za nakazila so bila pogosto pavšalna in brez ustreznih knjigovodskih listin. Vse pa je potekalo hitro in vsakodnevno, kot je to običajno v praksi, saj se vsem vedno mudi. Delavec je bil do določene mere prepuščen lastni presoji, saj mu nikoli niso predstavili posebnih pravil ali varnostnih postopkov, v primeru phishing elektronskih sporočil.

Ko je prišlo do prevare – lažnega sporočila, ki je zahtevalo nakazilo – se je izkazalo, da podjetje ni imelo ustrezne zaščite pred takšnimi tveganji. Šele po incidentu so uvedli varnostne posodobitve in interno izobraževanje o prepoznavanju lažnih elektronskih sporočil. Toda škoda je bila že storjena.

Rešitev: Ključna sodba kot opozorilo

Sodišče je v tem primeru poudarilo pomen sistemskih ukrepov in odgovornost delodajalca. Delavec ni mogel vedeti, da gre za prevaro, saj so bila navodila iz elektronskega sporočila identična  tistim sporočilom, ki jih je pošiljal direktor ali drugi zaposleni, ki so naročali izvedbo plačilnega prometa. Poleg tega družba ni zagotovila ustreznega usposabljanja ali varnostnih sistemov za preprečevanje takšnih situacij.

Sodba je prelomna – odgovornost za napako ni padla na zaposlenega, temveč na družbo, ki ni vzpostavila potrebnih varnostnih mehanizmov. To je pomembno opozorilo vsem organizacijam: brez jasnih pravil in zaščite so vsi zaposleni ranljivi.

Delodajalci oziroma družbe pa v takem primeru ne morejo delavcem očitati hude malomarnosti pri njihovem delu. Posledično delavci niso odgovorni za nakazilo, ki pa je lahko za podjetje usodno.

Lekcija: Varnost je skupna odgovornost

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe? Ključna lekcija je, da morajo podjetja proaktivno ustvariti okolje, kjer so zaposleni zaščiteni pred sistemskimi napakami in zunanjimi grožnjami. To vključuje:

• Vzpostavitev jasnih protokolov za plačilni promet.
• Redno usposabljanje zaposlenih o prepoznavanju prevarantskih sporočil.
• Uporabo naprednih varnostnih sistemov za zaščito komunikacij.
• Dokumentiranje vseh navodil in transakcij s knjigovodskimi listinami.

Varnost ni le tehnična naloga – gre za kulturo zavedanja in odgovornosti, ki jo morajo spodbujati vodje podjetij.

Povabilo k interakciji: Kaj pa vaše podjetje?

Ali ima vaše podjetje vzpostavljene jasne protokole za preprečevanje takšnih napak? Ste kdaj razmišljali o tem, kako bi reagirali v primeru podobne prevare? Delite svoje izkušnje ali vprašanja v komentarjih – skupaj lahko ustvarimo bolj varno poslovno okolje!

Zato je zlasti za podjetnike in podjetnice izjemno pomembno, da imajo urejena razmerja in vsak trenutek poznajo svoja tveganja.

Kaj je ženitna ali predporočna pogodba?

Pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) so bila premoženjska razmerja med zakoncema strogo določena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ni dovoljeval nikakršnih odstopanj od zakonsko določenih pravil. Vendar pa je z uveljavitvijo Družinskega zakonika leta 2019 prišlo do pomembne spremembe. DZ omogoča, da zakonca ali zunajzakonska partnerja prosto uredita svoja premoženjska razmerja s posebno pogodbo.

Ta pogodba, splošno znana kot ženitna pogodba (ali predporočna pogodba, kot jo poznajo v tujini), omogoča zakoncema, da skleneta dogovor o premoženjskem režimu, ki se razlikuje od zakonsko predpisanega. Če se zakonca o tem ne dogovorita, bo veljal zakoniti režim, ki ga določa DZ. S tovrstno pogodbo lahko partnerja uredita premoženjska razmerja med trajanjem zakonske zveze in v primeru razveze, ne pa tudi za primer smrti – za to obstajajo drugi pravni posli.

Kaj se zgodi, če se zakonca ne odločita za ženitno pogodbo?

Če zakonca ženitne pogodbe ne skleneta, bo med njima veljal zakoniti premoženjski režim, ki deli premoženje na skupno in posebno premoženje.

Posebno premoženje predstavlja vse, kar je zakonec pridobil pred začetkom zveze ali neodplačno med njenim trajanjem (denimo dediščine ali darila). To premoženje pripada zgolj tistemu zakoncu, ki ga je pridobil, in ni predmet delitve ob morebitni razvezi.

Na drugi strani je skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom ali odplačno med zakonsko zvezo. Pri delitvi tega premoženja velja domneva o enakosti deležev – vsak zakonec ima pravico do polovice skupnega premoženja, čeprav lahko eden od njiju dokazuje drugačno razmerje prispevkov.

Če torej ženitne pogodbe ni, bo v primeru razveze veljalo, da je vse premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo, skupno in predmet delitve. Zakonca lahko premoženje razdelita sporazumno ali, če to ni mogoče, na podlagi sodne odločbe.

Zakaj in kako skleniti ženitno pogodbo?

Ženitna pogodba ni omejena le na obdobje pred poroko. Bodoča zakonca, že poročena zakonca, pa tudi zunajzakonska partnerja jo lahko sklenejo kadar koli – bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. Če se zakonca odločita za sklenitev takšne pogodbe, bo ta veljala od trenutka podpisa dalje, razen če se dogovorita drugače. Če pogodbo skleneta pred poroko, bo začela učinkovati z dnem poroke.

Pomembno je, da se zakonca pred podpisom pogodbe popolnoma seznanita s premoženjskim stanjem drug drugega. Neiskrenost pri tem lahko vodi v izpodbojnost pogodbe, kar omogoča drugemu zakoncu, da pogodbo izpodbija v roku enega leta odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe.

Zato je priporočljivo, da pogodbo sestavi izkušen odvetnik. Po sklenitvi je potrebno pogodbo še vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pri Notarski zbornici Slovenije, kar zagotavlja njeno pravno veljavnost.

Zakaj bi torej sklenili ženitno pogodbo?

Morda se vam na prvi pogled zdi, da ženitna pogodba ni najbolj romantična poteza. Vendar pa njena ključna prednost tiči v tem, da partnerjema omogoči popoln nadzor nad svojim premoženjem in prepreči morebitne zaplete v primeru razveze.

Zakonca lahko s to pogodbo zaščitita svoje premoženje, določita jasna pravila delitve in se izogneta dolgotrajnim sodnim postopkom, ki bi jih prinesla delitev premoženja po zakonitem režimu.

Namesto da bi se soočali z negotovostjo glede delitve premoženja v času, ki je že sam po sebi čustveno naporen, ženitna pogodba zagotavlja jasnost in hitrejšo rešitev.

Stranke se izognejo nepotrebnim stroškom odvetnikov in sodnih taks, kar pomeni, da lahko morebiten proces razveze poteka bolj enostavno, brez dolgotrajnih pravnih sporov in finančne negotovosti.

Zato ženitna pogodba ni le pravni dokument, temveč ključni korak k zaščiti vaše finančne prihodnosti in k zagotovitvi mirnejšega prehoda skozi potencialno turbulentne življenjske prelomnice.

V kolikor boste s partnerjem živeli srečno do konca svojih dni, pa bo ženitna pogodba »življenjska polica«, ki jo ne boste nikoli unovčili.

odvetnik Gregor Verbajs

Vzemimo najbolj pogost slovenski primer, ko nekdo podeduje ali dobi nepremičnino v dar.

Kot odvetnik svetujem, da v takih primerih v pogodbo vedno vnesete dejansko tržno vrednost nepremičnin.

Enako je potrebno storiti pred zapuščinskim sodiščem.

V praksi pa stranke pogosto napišejo nižjo vrednost nepremičnin, da bi plačale nižjo sodno takso in manjšo nagrado odvetnikom.

Nagrada odvetnika je namreč, če ni drugače dogovorjeno, odvisna od vrednosti spora ali posla, kar določa Odvetniška tarifa.

Poglejva dva primera:

1. Sklenitev pogodbe

V dar prejmete nepremičnino, ki je dejansko vredna 300.000,00 EUR, vendar v pogodbo napišete, da je vredna 150.000,00 EUR. Po štirih letih nepremičnino prodate.

Kaj pa če bi v pogodbo vnesli dejansko vrednost nepremičnine in upoštevali, da je dejanska vrednost nepremičnine v višini 250.000,00 EUR v štirih letih zvišala za 50.000,00 EUR:

Če boste upoštevali nasvet odvetnika boste prihranili 24.760,00 EUR, kljub temu, da boste odvetnika za sestavo pogodbe plačali zgolj 240,00 EUR več.

Vem, kaj sedaj mislite. Verjetno ste pomislili, da nepremičnine ne boste prodajali po 4 letih.

Poglejva še primer, če nepremičnino prodate po 14 letih. To pa je dovolj dolga doba, da se nam v življenju zgodijo marsikatere stvari.

Če napišete znižano vrednost:

Če napišete dejansko vrednost:

Če nepremičnino prodate po 14 letih boste zaradi nasveta odvetnika prihranili 14.760,00 EUR.

2. Sklep o dedovanju

Kaj pa, če nepremičnino podedujete in sodišču ne sporočite dejanske vrednosti?

Pogosto opažam, da dediči zaradi nižjih sodnih taks sodišču sporočijo nižjo vrednost nepremičnine.

Vzemimo, da po štirih letih prodate nepremičnino, ki ste jo podedovali.

Vzemimo enako predpostavko, da je dejanska vrednost nepremičnine 250.000,00 EUR, ki se nato v 4 letih poveča na 300.000,00 EUR

Tudi v zapuščinskem postopku boste zaradi enega preprostega nasveta odvetnika prihranili 24.580,00 EUR.

Pa si poglejva še situacijo, če nepremičnino, ki ste jo podedovali prodate čez 14 let.

Vzemimo enako predpostavko, da je dejanska vrednost 250.000,00 EUR, ki se nato v 4 letih poveča na 300.000,00 EUR

Če nepremičnino dobite v zapuščinskem postopku in upoštevate nasvet odvetnika boste tudi v primeru prodaje čez 14 let prihranili 14.580,00 EUR.

3. Zaključek

Če boste upoštevali nasvet odvetnika, boste dolgoročno prihranili veliko denarja. Na koncu se vprašajte, ali je dodatnih 240,00 EUR vrednih za nasvet odvetnika? Jaz menim, da zelo.

Kot vedno, bom tudi tokrat povedal, da je pravočasno in pravilno reševanje pravnih problemom ključnega pomena.

Gregor Verbajs, odvetnik

Zadnje čase sem prejel večje število klicev, ki so povezani ravno s tem, zato sem se odločil, da napišem članek glede tega.

Pa začniva.

Nekaj ste že vložili v kripto.

Nekaj ste mogoče vložili pred kratkim.

Sedaj želite še nekaj dokupiti.

Čakate na »altcoin season«.

Vendar ne veste ali boste obdavčeni.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je leta 2018 izdala pojasnila o tem, kdaj fizična oseba, ki vlaga v kriptovalute, dosega dohodek v okviru opravljanja dejavnosti. V tem zapisu bom povzel njihova pojasnila in poskušal jasno predstaviti, kdaj se bo štelo, da opravljate dejavnosti.

Za dohodek iz dejavnosti se po poglavju III.3. Zakona o dohodnini (ZDoh-2) skladno s 46. členom tega zakona šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic

Podjetniška dejavnost je na splošno opredeljena v drugem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Za kvalifikacijo podjetniške dejavnost je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu oz. za trg ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Pomemben je torej način, na katerega se dejavnost opravlja.

Kdaj govorimo o dohodku iz dejavnosti?

Po slovenski zakonodaji se dohodek iz samostojne dejavnosti definira kot dohodek, ki ga posameznik doseže z neodvisnim in kontinuiranim opravljanjem katerekoli podjetniške, kmetijske, gozdarske ali poklicne dejavnosti. To vključuje tudi trgovanje ali rudarjenje kriptovalut, če to počnete na način, ki je sistematičen, trajen in samostojen.

Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja oziroma rudarjenja z virtualnimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, kadar je ta torej dosežen s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.

Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami ali dejavnosti rudarjenja virtualnih valut, se upoštevajo relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera.

Spodaj navajam nabor splošnih kriterijev, ki so v pomoč davčnim zavezancem pri presoji, ali gre pri poslovanju z virtualnimi valutami za opravljanje dejavnosti v skladu z ZDoh-2. V konkretnem primeru pa lahko obstajajo tudi druge okoliščine oziroma kriteriji, na podlagi katerih bo davčni organ presojal obstoj dejavnosti.

Kriteriji za določanje dejavnosti

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so:

1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Verjetno tako kot meni, navedeni pogoji sami po sebi niso povsem jasni, saj niso konkretno določeni. Vendar brez skrbi v nadaljevanju bova pogledala tudi primere iz katerih bo jasno razvidno, kdaj se šteje, da opravljate dejavnost in kdaj ne.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto.

Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti.

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Ob tem velja poudariti, da gre pri trgovanju z virtualnimi valuti za specifično premoženje, za katero v svetu do sedaj še ni enotnega stališča, v katero vrsto oziroma vrste ga je mogoče uvrstiti.

Primeri

Gre za opravljanje dejavnosti – Trgovalni dnevi, število naročil, povprečna vrednost portfelja, organizirana skupina ljudi in specializirana oprema

1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

2. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

3. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.

Ne gre za opravljanje dejavnosti – število naročil, držanje kriptoportfelja kot naložbo, dolgoročna investicija, enkratna investicija, nepoučeni vlagatelj

1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

2. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

3. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

4. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

Gre za opravljanje dejavnosti – rudarjenje; trgovanje za račun drugih oseb oziroma trgovanje proti plačilu za druge osebe; trajno, kontinuirano in proti plačilu trgovanje

5. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

6. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

Zaključek

Zavedajte se, da trgovanje z virtualnimi valutami ni primerljivo s trgovanjem z drugimi vrstami premoženja zaradi svoje volatilnosti in specifičnosti. Zato je pomembno, da ste seznanjeni z davčnimi pravili in obveznostmi, ki veljajo za vas. Za več informacij obiščite spletno stran Finančne uprave RS, kjer lahko najdete podrobnejše vodiče o obdavčitvi dohodka iz dejavnosti in plačevanju prispevkov za socialno varnost.

To je osnovni vodič, ki vam bo pomagal razumeti, kako se vaši dohodki iz kriptovalut lahko obravnavajo v luči slovenske zakonodaje.

Želim vam čim bolj uspešno naložbo.

Gregor Verbajs, odvetnik

Praznični čas je čas veselja, smeha in… odvzemov vozniških dovoljenj? Da, prav ste prebrali.

Medtem, ko večina išče popolna darila pa je veliko takih, ki se znajdejo v lovu na svoje odvzeto vozniško dovoljenje. Informacij in ponudb za popolna darila je v tem času na pretek, storilci prekrškov pa pravnih informacij glede postopanja v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ne najdejo kar tako.

Zato smo za vas pripravili predmetni vodnik.

Okrašena mesta, svetleče lučke, praznično vzdušje, zrak nasičen s prijetnimi vonji prazničnih dobrot in čas za prijatelje in družino – vse to je tisto, kar naredi praznični čas prav poseben za vse nas. Vendar pa je verjetnost, da boste storili kakšen cestnoprometni prekršek, zaradi vsega prej navedenega, znatno višja.

V kolikor v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja niste pozorni na ustrezno postopanje pa vas lahko to stane zelo drago. Vozniški izpit boste morali ponovno opravljati, stroški, ki vam bodo ob tem nastali pa so vse prej kot zanemarljivi.

Vabimo vas, da si preberete spodnji pravni vodnik, saj bo, v primeru, da vam bo izrečena sankcija začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, vaše vozniško dovoljenje »na dopustu« le za kratek čas, hkrati pa si boste z branjem spodnje vsebine lahko prihranili veliko skrbi in tudi denarja.

Pa začnimo na začetku.

Vozniško dovoljenje se vam začasno odvzame, v kolikor je podan utemeljen sum, da ste kot storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storili prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.[1]

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče, če v času dveh let dosežete ali presežete 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vam izreče sodišče, in sicer za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje, ko ste storili prekršek, s katerim ste dosegli oziroma presegli 18 točk.

V kolikor ste voznik začetnik pa bodite posebej previdni, saj se vam prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in sicer za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje izreče že v kolikor v času dveh let dosežete ali presežete 7 kazenskih točk.

1. Kdaj vam je torej vozniško dovoljenje začasno odvzeto?

Če poenostavimo se vam vozniško dovoljenje začasno odvzame, ko obstaja utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk (oziroma 7 kazenskih točk za voznika začetnika).

Najpogosteje do začasnega odvzema pride ravno zaradi prekrška zaradi katerega se izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk, predvsem v primeru vožnje pod vplivom alkohola ali celo prepovedanih substanc.

V primeru vinjenih voznikov smo v praksi pogosto soočeni s primeri, da vinjeni vozniki odklonijo preizkus alkoholiziranosti, saj se želijo na vsak način izogniti pravnim posledicam vožnje pod vplivom alkohola. To napako stori veliko vinjenih voznikov.

Verjetno se sprašujete zakaj je odklonitev preizkusa alkoholiziranosti napaka?

Ker je tudi odklonitev preizkusa alkoholiziranosti prekršek, za katerega se izreče 18 kazenskih točk.

Nasvet 1: Vedno ravnajte v skladu z odredbami policista in sodelujte v postopku!

Zdaj pa nasvet preberite še enkrat.

Zakaj še enkrat?

Zato, ker bi se lahko v primeru sodelovanja s policistom izkazalo, da gre za milejši prekršek, kot vas čaka v primeru odklonitve preizkusa alkoholiziranosti.

2. Za katere prekrške je predpisana stranska sankcija (poleg globe oziroma denarne kazni) 18 kazenskih točk?

Stranska sankcija 18 kazenskih točk je predpisana za »najhujše« prekrške, zlasti:

• v primeru vožnje pod vplivom alkohola[2],
• vožnje pod vplivom prepovedanih substanc[3],
• ravnanja voznika v nasprotju z odredbo policista (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti oziroma nadalje strokovnega pregleda)[4],
• zaradi prehitre vožnje[5] in
• vožnje v nasprotni smeri[6].

Najpogosteje do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pride ravno zaradi storitve enega prekrška zaradi katerega se izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk, predvsem v primeru vožnje pod vplivom alkohola ali celo prepovedanih substanc.

V tem primeru, ko je prekršek ugotovljen neposredno na kraju prekrška vam začasni odvzem vozniškega dovoljenja izreče policija oziroma prekrškovni organ, hkrati vam policist še prepove nadaljnjo vožnjo in vam (fizično) odvzame vozniško dovoljenje ter vam o tem izda ustrezno potrdilo.[7]

Nasvet 2: Izročite vozniško dovoljenje (v fizični obliki, tj. izkaznico) prekrškovnemu organu na kraju prekrška!

Ne glede na to ali imate izkaznico pri sebi ali ne, ne morete spremeniti učinka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki učinkuje ne glede na to ali imate izkaznico pri sebi ali ne. Začasni odvzem in prepoved vožnje se namreč vpišeta v uradno evidenco. V kolikor izkaznice vozniškega dovoljenja nimate pri sebi in ga zato ne morete izročiti policistu pa vas lahko prekrškovni organ še dodatno (poleg začasnega odvzema vozniškega dovoljenja) kaznuje z globo, ker kot voznik niste imeli pri sebi listine, s katero dokažete, da smete voziti vozilo v cestnem prometu.[8]

Policija oziroma prekrškovni organ nato pripravi obdolžilni predlog v katerem predlaga, da sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ga posreduje sodišču, ki vam izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

V kolikor pa je bil prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega kot storilec s kršitvijo niste bili seznanjen na kraju kršitve (denimo v primeru prehitre vožnje in radarske kontrole), se vam kot storilcu vožnja prepove in vozniško dovoljenje odvzame (šele) s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na predlog prekrškovnega organa oziroma policije.

V obeh primerih je s strani sodišča izdan sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

3. Prejel sem sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, kaj pa sedaj?!

Nasvet št. 3: Čim prej po začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (bodisi na kraju prekrška ali po sklepu o začasnem odvzemu) se prijavite na kontrolni zdravstveni pregled po Zakonu o voznikih (ZVoz-1), ki ga opravljajo pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti. Seznam pooblaščenih izvajalcev najdete tukaj.

Verjetno se sprašujete zakaj se morate nemudoma prijaviti na zdravniški pregled. Odgovor je preprost: v kolikor želite »vrniti« začasno odvzeto vozniško dovoljenje boste morali vložiti predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, kateremu morate priložiti zdravniško spričevalo o uspešno opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.

Na tem mestu velja opozoriti, da pravnega sredstva: pritožbe (zoper predlog o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja) in predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ne gre enačiti.

V sklepu je namreč v pravnem pouku vedno naveden 3-dnevni rok za vložitev pritožbe kar veliko prava neukih strank enači s predlogom za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in se tako stranke ustrašijo, da jim ne bo uspelo opraviti zdravniškega pregleda v 3-dnevnem roku.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja lahko vložite vse dokler traja postopek. Kljub temu pa vseeno svetujemo, da se na zdravniški pregled prijavite nemudoma, saj ga boste na ta način lahko hitreje opravili, hitreje vložili predlog in tudi hitreje s strani sodišča prejeli sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in tudi vozili.

4. Katere okoliščine upošteva sodišče pri odločanju o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja?

Eden izmed pogojev, da bo sodišče vašemu predlogu ugodilo je, da iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da ste telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil. Nadalje sodišče presoja tudi, če narava in pomen očitane kršitve, vaša osebnost, vaše prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa. V zvezi s tem vas sodišče kot obdolženca lahko povabi na zaslišanje ali pa vas pozove k pisnem zagovoru, zasliši morebitne priče ali izvede druge dokaze, da lahko odloči o predlogu.

V kolikor je vaš predlog utemeljen in so izpolnjeni pogoji iz 113. d člena ZP-1, sodišče izda sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim ugodi vašemu predlogu, kar pomeni, da lahko ponovno vozite.

Pri vložitvi predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja bodite pozorni na katero sodišče boste predlog vložili. Do pravnomočnosti sodbe o prekršku se predlog vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti sodbe o prekršku pa pri krajevno pristojnem sodišču po kraju vašega stalnega prebivališča.

Nasvet št. 4: Ne pozabite prevzeti vašega vozniškega dovoljenja pri pristojni Upravni enoti, ki ga je izdala! Prevzamete ga s sklepom o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

V kolikor imate vozniško dovoljenje fizično pri sebi pa od dne prejema sklepa o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja lahko ponovno vozite oz. uporabljate vozniško dovoljenje.

Kljub temu, da lahko na tej točki že ponovno vozite brez skrbi pa POZOR!

Četudi vam je vozniško dovoljenje vrnjeno z zgornjim sklepom, postopek tako še ni končan.

Namreč, veliko prava neukih strank je presenečenih, ko jim je vozniško dovoljenje vrnjeno, nato pa s strani sodišča prejmejo še sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz katerega izhaja, da jim je vozniško dovoljenje prenehalo veljati.

Ministrstvo za Pravosodje je pristojno za vodenje skupne evidence kazenskih točk. V kolikor torej dosežete oziroma presežete 18 kazenskih točk (7 kazenskih točk pri voznikih začetnikih) Ministrstvo za Pravosodje o tem obvesti sodišče.

Sodišče (ki je pristojno glede na vaše stalno prebivališče) pa mora po uradni dolžnosti izdati sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi navedenega obvestila.[9]

Če poenostavimo boste, v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, vedno prejeli s strani sodišča dva sklepa:

• Sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in
• Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Poleg tega boste prejeli tudi sodbo o prekršku, s katero se po njeni pravnomočnosti (po poteku 8 dni od vročitve sodbe, v kolikor ni vložena pritožba) prekrškovni postopek pravnomočno konča.

Na tej točki je ključno, da pravilno postopate, v kolikor ne želite opravljati vozniškega izpita ponovno (ne glede na to da vam je bilo vozniško dovoljenje že začasno vrnjeno).

Nasvet št. 5: V kolikor ne želite ponovno opravljati vozniškega izpita – po prejemu sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vložite predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja!

Če predloga ne boste vložili vam bo vozniško dovoljenje prenehalo veljati.

Okoliščine, ki jih sodišče presoja pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izhajajo iz sedmega odstavka 202. d člena ZP-1 in so smiselno podobne tistim, ki jih sodišče presoja pri odločanju o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

V kolikor niste predložili zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu po Zakonu o voznikih ga morate priložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sicer bo vaš predlog zavržen.

Če sodišče vašemu predlogu za odložitev izvršitve ugodi vam izreče preizkusno dobo (v trajanju od 6 do 24 mesecev) ter naloži dodatne obveznosti, kot te izhajajo iz zdravniškega spričevala.[10]

V praksi se kot dodatna obveznost najpogosteje naloži udeležba v edukacijskih delavnicah v trajanju 6 pedagoških ur. Naložene obveznosti morate opraviti v času trajanja preizkusne dobe, kot vam je bila naložena.

Nasvet št. 6: ne pozabite sodišču posredovati potrdila o vključitvi v ustrezen program (v roku 15 dni po prejemu sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja).

Nasvet št. 7: v kolikor ne želite ponovno opravljati vozniškega izpita bodite v prihodnosti med vožnjo previdni in spoštujte cestno prometne predpise! (tudi po poteku preizkusne dobe!).

Tudi po poteku preizkusne dobe.

Namreč, kot že pojasnjeno vam sodišče, na vaš predlog, s sklepom odloži prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vam določi trajanje preizkusne dobe in naloži dodatne obveznosti.

V kolikor v času preizkusne dobe ne storite hujšega prekrška (prekršek za katerega so predpisane 3 kazenske točke ali več) in opravite vse naložene obveznosti, sodišče po uradni dolžnosti po poteku 1 leta od poteka preizkusne dobe izda sklep s katerim odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši.

Vendar pozor, tudi po poteku preizkusne dobe morate biti previdni. V kolikor bi po poteku preizkusne dobe ponovno storili prekršek zaradi katerega bi morali vložiti nov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bi ga sodišče zavrglo, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili 2 leti.

Rezultat pa bi bil ponovno opravljanje vozniškega izpita.

V kolikor se želite izogniti negativnim pravnim posledicam začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in nadalje prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vas opozarjamo, da aktivno sodelujete v postopku, previdno prebirate prejeta pisanja pri tem pa sledite našim zgornjim nasvetom ali pa nas kontaktirajte in bomo vse navedeno za vas storili mi.

Želimo vam lepe praznike!

ODVETNIŠKA PISARNA VERBAJS d.o.o.

Tea Šušnjara, odvetniška pripravnica

[1] 113.a člen ZP-1.

[2] 105. člen ZPrCP

[3] 106. člen ZPrCP

[4] 107. člen ZPrCP

[5] 46. člen ZPrCP

[6] 30 . in 38. člen ZPrCP

[7] Drugi odstavek 113. a člena ZP-1.

[8] 16. člen ZPrCP

[9] 202.č člen ZP-1.

[10] To je lahko udeležba v edukacijskih delavnicah, psihosocialnih delavnicah, na tečaju varne vožnje…

Prav tako se je pojavilo vprašanje, ali lahko podjetje prejme donacijo in kako je v primeru doniranja gasilskim društvom?

Če kot podjetje ali gospodarska družba želite izvesti donacijo sem pripravil kratek pregled možnosti za doniranje, ki bodo posamezniku (ki dejansko potrebuje pomoč) omogočile največjo korist in hkrati prinesle korist tudi donirajočemu podjetju.

Donacija podjetja:

1. Podjetje donira prejemniku, ki je po posebnih predpisih ustanovljen za opravljanje določenih dejavnosti – humanitarne organizacije
   1. Podjetje lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene (med njih sodijo tudi gasilska društva), in sicer le za takšno izplačilo prejemnikom, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Povedano še drugače, podjetja lahko donirajo vse do višine 1% obdavčenega prihodka davčnega zavezanca oziroma lahko do tega zneska uveljavljate olajšavo po 59. členu ZDDPO-2, nad tem zneskom pa ne.
   2. Dodatno, lahko podjetje donira do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu. Tu je dovoljen prenos na naslednja tri davčna obdobja.
   3. Bodite pozorni na naslednje: Če podjetje donira humanitarni organizaciji, ki ima status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, ali status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (link do seznama humanitarnih organizacij), humanitarna organizacija pa nato naprej fizični osebi, je znesek ne glede na višino oproščen plačila dohodnine, ki jo navajam v naslednji točki.
2. Podjetje donira neposredno fizični osebi
   1. Če podjetje donira neposredno fizični osebi, donacija ni davčna olajšava in ni davčno priznan odhodek. Donatorstvo oziroma donacija podjeta fizični osebi pomeni, da mora podjetje glede donacije obvestiti FURS ter odvesti akontacijo dohodnine (25 %).
3. Podjetje donira zaposlenemu
   1. V kolikor podjetje donira zaposlenemu je lahko davčno priznan odhodek v primeru, ko podjetje znesek donira svojemu zaposlenemu kot solidarnostno pomoč, vendar je donacija oproščena plačila dohodnine pod pogojem, če le-ta znaša do višine dveh tisoč evrov.
4. Podjetje donira gasilskemu društvu
   1. Donacija, ki jo prejme gasilsko društvo, ki je ustanovljeno za nepridobitni namen in tako tudi deluje, vendar pa nima statusa humanitarne organizacije (v Sloveniji ima tak status samo Gasilska zveza Slovenije), pomeni pri gasilskem društvu prihodek. Vendar se v skladu z 9. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti donacija obravnava kot nepridobitni prihodek, ki se izvzame iz davčne osnove, kar pomeni, da donacija oziroma prihodek za gasilsko društvo ni obdavčen. Bodite pozorni: Ko gasilsko društvo donira prejeta sredstva fizični osebi je fizična oseba, ki prejme donacijo, obdavčena, in sicer mora gasilsko društvo od doniranega zneska plačati akontacijo dohodnine (25%), pri čemer se izplačilo fizični osebi všteva tudi v letno dohodninsko osnovo.
5. Podjetje donira drugemu podjetju
   1. Če eno podjetje donira drugemu podjetju, za podjetje, ki donira, donacija ni davčno priznan odhodek, za podjetje, ki donacijo prejme, pa je to prihodek, ki mu viša davčno osnovo.

FURS zato svetuje, da se finančna pomoč zbira preko humanitarnih organizacij, ki bodo ta sredstva najlažje razdelila pomoči potrebnim.

Ena od možnosti doniranja je tudi, da se podjetje, ki želi donirati dogovori s humanitarno organizacijo, da preko njih donira točno določeni osebi, saj vem, da bodo lokalna podjetja želela pomagati lokalnim prebivalcem.

Gregor Verbajs, odvetnik