<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Gospodarskopravni članki &#8211; Gregor Verbajs</title>
	<atom:link href="https://gregorverbajs.si/category/gospodarskopravni-clanki/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://gregorverbajs.si</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Thu, 19 Nov 2026 15:43:42 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.5</generator>
	<item>
		<title>Kaj se zgodi z vašim podjetjem, če vas jutri ni več?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/kaj-se-zgodi-z-vasim-podjetjem-ce-vas-jutri-ni-vec/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/kaj-se-zgodi-z-vasim-podjetjem-ce-vas-jutri-ni-vec/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 19 Nov 2026 15:43:42 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[družbenik]]></category>
		<category><![CDATA[enoosebna gospodarska družba]]></category>
		<category><![CDATA[lastnik podjetja]]></category>
		<category><![CDATA[poslovni delež]]></category>
		<category><![CDATA[prenos poslovnega deleža]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje potjetja]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4921</guid>

					<description><![CDATA[Kaj se zgodi z vašim podjetjem, če vas jutri ni več? Tri nevarnosti enoosebne gospodarske družbe (enoosebni d.o.o.), na katere, v primeru smrti, ne pomisli skoraj nihče: nihče ne more izplačati plač, nihče ne more podpisati niti ene pogodbe in vaši dediči lahko podedujejo dolgove, ki jih nočejo. Vaše podjetje čez noč dobesedno obstane. Zgodba [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Kaj se zgodi z vašim podjetjem, če vas jutri ni več?</strong></p>
<p>Tri nevarnosti enoosebne gospodarske družbe (enoosebni d.o.o.), na katere, v primeru smrti, ne pomisli skoraj nihče:</p>
<ul>
<li>nihče ne more izplačati plač,</li>
<li>nihče ne more podpisati niti ene pogodbe in</li>
<li>vaši dediči lahko podedujejo dolgove, ki jih nočejo.</li>
</ul>
<p>Vaše podjetje čez noč dobesedno obstane.</p>
<p><strong>Zgodba</strong></p>
<p>Poklicala me je žena stranke in povedala, da je mož po dolgi bolezni umrl.</p>
<p>Bil je edini družbenik in edini direktor svoje družbe s petimi zaposlenimi.</p>
<p>Čez noč je podjetje ostalo brez lastnika, brez direktorja in brez kogar koli, ki bi lahko imenoval novega direktorja ter podpisoval listine, izplačeval plače, itd.</p>
<p>Dediči družbe niso hoteli, ker je imela velika posojila.</p>
<p>Nastala je mrtva situacija: zaposleni brez plač, posli zamrznjeni, nihče ni smel odločati o ničemer.</p>
<p>Takim strankam danes svetujem tri preproste korake:</p>
<ul>
<li>imenujte prokurista, ki lahko vodi družbo do konca zapuščinskega postopka, ne more pa odtujiti nepremičnin,</li>
<li>napišite oporoko in v njej določite dediča poslovnega deleža in</li>
<li>pravočasno predvidite nasledstvo – kdo od družine ali zaposlenih bo podjetje sploh želel in znal prevzeti.</li>
</ul>
<p>Stranke, ki to uredijo, zavarujejo podjetje, zaposlene in svojo družino hkrati.</p>
<p>Urejanje nasledstva v družbi ni razmišljanje o smrti – je izraz odgovornosti do družine in do ljudi, ki so vam zaupali svojo zaposlitev.</p>
<p><strong><em>»Vedno mislimo, da bo časa še dovolj. Dokler ga nekega dne ni več.«</em></strong></p>
<p>Predavanje o tem si lahko ogledate tudi na Youtube: <a href="https://youtu.be/3s-91Uvi6AQ" target="_blank" rel="noopener">https://youtu.be/3s-91Uvi6AQ</a></p>
<figure id="attachment_4668" aria-describedby="caption-attachment-4668" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="(max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/kaj-se-zgodi-z-vasim-podjetjem-ce-vas-jutri-ni-vec/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>En stavek, ki ga niste prebrali, lahko drago plačate</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/en-stavek-ki-ga-niste-prebrali-lahko-drago-placate/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/en-stavek-ki-ga-niste-prebrali-lahko-drago-placate/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 10:07:14 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[branje pogodb]]></category>
		<category><![CDATA[gospodarske pogodbe]]></category>
		<category><![CDATA[napake v pogodbi]]></category>
		<category><![CDATA[pregled pogodb]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4917</guid>

					<description><![CDATA[En stavek, ki ga niste prebrali, lahko drago plačate. Tri napake, ki jih ljudje naredijo pri podpisovanju pogodb: podpišejo zadnjo verzijo, ne da bi jo primerjali s prejšnjo. Preskočijo drobni tisk, ker se jim mudi. In verjamejo besedam »saj je to standardna pogodba«. Zgodba Direktor podjetja za računalniške programe je strankam najprej poslal osnutek pogodbe [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>En stavek, ki ga niste prebrali, lahko drago plačate.</strong></p>
<p>Tri napake, ki jih ljudje naredijo pri podpisovanju pogodb:</p>
<ul>
<li>podpišejo zadnjo verzijo, ne da bi jo primerjali s prejšnjo.</li>
<li>Preskočijo drobni tisk, ker se jim mudi.</li>
<li>In verjamejo besedam »saj je to standardna pogodba«.</li>
</ul>
<p><strong>Zgodba</strong></p>
<p>Direktor podjetja za računalniške programe je strankam najprej poslal osnutek pogodbe v pregled. Ko so ga potrdile, je v končno verzijo vrinil en sam stavek: da za plačilo licenčnine poleg podjetja osebno odgovarja tudi direktor kupca kot porok.</p>
<p>Več kot 80% direktorjev je pogodbo podpisalo, ne da bi opazile dodani stavek.</p>
<p>To podjetje ni imelo nikoli več težav z izterjavo – terjalo je kar direktorje osebno, iz njihovih zasebnih žepov.</p>
<p><strong>Moje stališče</strong></p>
<p>Nikoli ne podpišite listine, ki je niste v miru prebrali od prvega do zadnjega stavka.</p>
<p>Različici pogodbe lahko primerjate že v Wordu – ali pa naj to za vas naredi odvetnik ali pravnik.</p>
<p>To je najcenejša storitev z najvišjim donosom.</p>
<p><strong><em>»Minuta branja pogodbe je najbolje plačana minuta vašega življenja.«</em></strong></p>
<p>Gregor Verbajs, odvetnik</p>
<figure id="attachment_4668-2" aria-describedby="caption-attachment-4668-2" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="(max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-2" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/en-stavek-ki-ga-niste-prebrali-lahko-drago-placate/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Polovica vašega podjetja lahko pripada vašemu zakoncu. Tudi če ni nikjer vpisan.</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/polovica-vasega-podjetja-lahko-pripada-vasemu-zakoncu-tudi-ce-ni-nikjer-vpisan/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/polovica-vasega-podjetja-lahko-pripada-vasemu-zakoncu-tudi-ce-ni-nikjer-vpisan/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 06 Nov 2026 09:56:27 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[delitev premoženja med zakoncema]]></category>
		<category><![CDATA[delitev premoženja v družbi ali podjetju]]></category>
		<category><![CDATA[ločitev]]></category>
		<category><![CDATA[premoženje podjetnika]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4914</guid>

					<description><![CDATA[Polovica vašega podjetja lahko pripada vašemu zakoncu. Tudi če ni nikjer vpisan. Tri nevarnosti, v vsakem družinskem podjetju: prvič – vse premoženje je pisano samo na enega zakonca. Drugič – drugi zakonec dela za podjetje, a ni nikjer zaposlen in nima pokojnine. Tretjič – nihče noče razmišljati o ločitvi, dokler ta ne potrka na vrata. [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Polovica vašega podjetja lahko pripada vašemu zakoncu. Tudi če ni nikjer vpisan.</strong></p>
<p>Tri nevarnosti, v vsakem družinskem podjetju:</p>
<p>prvič – vse premoženje je pisano samo na enega zakonca.</p>
<p>Drugič – drugi zakonec dela za podjetje, a ni nikjer zaposlen in nima pokojnine.</p>
<p>Tretjič – nihče noče razmišljati o ločitvi, dokler ta ne potrka na vrata.</p>
<p><strong>Zgodba </strong></p>
<p>Barbara je bila poročena trideset let. Z možem sta zgradila hišo in podjetje s štirimi milijoni evrov letnih prihodkov. Ona je skrbela za družino in računovodstvo – formalno pa ni bila nikjer zaposlena in vse premoženje, vredno štiri milijone evrov, je bilo pisano na moža. Pri petinpetdesetih se je odločila za ločitev. Bila je tik pred starostjo brez prihodkov, brez pokojnine in brez ficka na papirju.</p>
<p>Po zakonu ji je pripadala polovica – dva milijona evrov, ki pa jih mož ni imel.</p>
<p>Dogovorili smo se za izplačilo v višini 1.3 mio, ki jih je izplačalo podjetje, tako, da je Barbara postala najprej družbenica, ki je nato svoj delež prodala družbi. Barbara danes potuje po svetu in živi svoje življenje, podjetje pa posluje naprej.</p>
<p><strong>Moje stališče</strong></p>
<p>Premoženjska razmerja z zakoncem uredite takrat, ko se imate še radi. Ob ločitvi na pogodbo vplivajo čustva, jeza in maščevanje.</p>
<p><strong><em>»Svojega zakonca zares spoznate šele, ko ga srečate na sodišču.«</em></strong></p>
<p>Predavanje pa si lahko pogledate tudi na Youtube: <em><strong><a href="https://youtu.be/XM_UuZ6AF8M?si=rbe-pSzs2IVKPT_E" target="_blank" rel="noopener">https://youtu.be/XM_UuZ6AF8M?si=rbe-pSzs2IVKPT_E</a> </strong></em></p>
<figure id="attachment_4668-3" aria-describedby="caption-attachment-4668-3" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="(max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-3" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/polovica-vasega-podjetja-lahko-pripada-vasemu-zakoncu-tudi-ce-ni-nikjer-vpisan/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakaj morata prodajalec in kupec pri prodaji nepremičnine vedno predhodno preveriti predkupno pravico občine po določbah ZUreP-3?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/zakaj-morata-prodajalec-in-kupec-pri-nepremicnini-vedno-preveriti-predkupno-pravico-obcine-po-dolocbah-zurep-3/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/zakaj-morata-prodajalec-in-kupec-pri-nepremicnini-vedno-preveriti-predkupno-pravico-obcine-po-dolocbah-zurep-3/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 24 Sep 2025 16:45:16 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Civilnopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Stvarnopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[nepremičnina]]></category>
		<category><![CDATA[ničnost]]></category>
		<category><![CDATA[ničnost pogodbe]]></category>
		<category><![CDATA[predkupna pravica občine]]></category>
		<category><![CDATA[prodajna pogodba za nepremičnino]]></category>
		<category><![CDATA[ZUreP-3]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4865</guid>

					<description><![CDATA[Zelo kratek odgovor na naslovno vprašanje bi bil, zato, ker je prodajna pogodba za nepremičnino lahko nična. Vendar pojdiva lepo po vrsti. Dne 22. 5. 2025 je Višje sodišče v Kopru izdalo eno zelo pomembno odločbo, ki pa izjemno vpliva na prodajne pogodbe in ničnost. V zadevi Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 41/2025 [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Zelo kratek odgovor na naslovno vprašanje bi bil, zato, ker je prodajna pogodba za nepremičnino lahko nična.</p>
<p>Vendar pojdiva lepo po vrsti.</p>
<p>Dne 22. 5. 2025 je Višje sodišče v Kopru izdalo eno zelo pomembno odločbo, ki pa izjemno vpliva na prodajne pogodbe in ničnost.</p>
<p>V zadevi Višjega sodišča v Kopru opr. št.<strong> Cpg 41/2025</strong> sta stranki sklenili prodajno pogodbo za nepremičnino na območju predkupne pravice Občine Piran.</p>
<p>Postopek po 201. členu ZUreP-3, ki ureja predkupno pravico občine, ni bil spoštovan, saj prodajalec občini pred podpisom pogodbe ni podal ponudbe v odkup nepremičnine, zato je sodišče pogodbo razglasilo za <strong>nično</strong>, posledično pa je padel tudi dogovor o <strong>ari</strong> (dvojne are ni bilo mogoče zahtevati).</p>
<p>To zadnje pa je tudi izjemno pomembno za stranke prodajne pogodbe, saj če je prodajna pogodba nična, so nični tudi vsi ostali dogovori v prodajni pogodbi (ara, pogodbena kazen, itd).</p>
<p>Sodišče je jasno poudarilo, da <strong>ničnost zadene že zavezovalni posel (samo pogodbo)</strong>, ne šele razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice). To je sodišče izrecno poudarilo in se pri tem sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča.</p>
<p>Kar je mogoče sodišče pozabilo napisati je tudi določba 59. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve.</p>
<p>V praksi se prodajne pogodbe velikokrat sklepajo pod odložnim pogojem pridobitve izjave občine o ne uveljavljanju predkupne pravice po podpisu pogodbe. Ker 2. odstavek 59. člena OZ določa, da z izpolnitvijo odložnega pogoja (pridobitve izjave občine) pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, bi to pomenilo, da je bila pogodba sklenjena pred podajo ponudbe občini, kar tudi pomeni kršitev določb ZUreP-3, ki ima za posledico ničnost prodajne pogodbe.</p>
<p>Torej: “podpišimo zdaj, papirologijo z občino uredimo pa potem” ni le slab nasvet – je recept za ničnost pogodbe.</p>
<p><strong>Kaj pravi ZUreP-3 (201. člen):</strong></p>
<ul>
<li>Če je nepremičnina na območju zakonite predkupne pravice, <strong>mora</strong> prodajalec <strong>pred prodajo</strong> dati <strong>pisno ponudbo</strong> občini (ali državi) v odkup nepremičnine.</li>
<li>Občina ima <strong>15 dni</strong> za sprejem ali zavrnitev. Če molči, se šteje, da <strong>ne sprejme</strong>.</li>
<li><strong>Šele potem</strong> se lahko proda tretji osebi, in to <strong>ne po nižji ceni</strong> od ponujene občini.</li>
<li>Pri notarju mora prodajalec predložiti <strong>ponudbo</strong> in <strong>izjavo občine</strong> (o neuveljavljanju) <strong>ali</strong> dokaz o <strong>poteku 15 dni</strong>.</li>
<li><strong>Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem, je nična.</strong></li>
</ul>
<p><strong>“Saj so mi rekli, da je vse urejeno.” – Na žalost ne zadostuje.</strong></p>
<p>V isti zadevi kupec ni uspel niti z odškodninskim zahtevkom po 91. členu OZ. Zakaj? Ker je <strong>dolžna skrbnost</strong> tudi na strani kupca, saj ustna zagotovila prodajalca ne zadoščajo.</p>
<p>Kupec bi moral <strong>pred podpisom</strong> zahtevati listine (izjavo občine ali dokaz o poteku 15 dni). Ker tega ni storil, je <strong>prevzel tveganje</strong> ničnosti.</p>
<p><strong>Kaj morajo paziti vsi prodajalci (checklista):</strong></p>
<ol>
<li><strong>Najprej lokacijska informacija</strong>: preverite, ali nepremičnina leži na območju predkupne pravice.</li>
<li><strong>Pisna ponudba občini</strong>: pošljite <strong>pred</strong> podpisom pogodbe; ponudba naj zrcali pogoje, o katerih se pogajate s kupcem.</li>
<li><strong>Počakajte 15 dni</strong>: brez bližnjic.</li>
<li><strong>Zberite papirje</strong>: izjava občine o neuveljavljanju predkupne pravice <strong>ali</strong> dokaz o poteku 15 dni.</li>
<li><strong>K notarju z dokazili</strong>: brez listin je pogodba <strong>tvegana</strong> (beri: nična).</li>
</ol>
<p><strong>Kaj morajo paziti vsi kupci (checklista):</strong></p>
<ol>
<li><strong>Pred podpisom</strong> zahtevajte:
<ul>
<li>kopijo <strong>ponudbe</strong> občini,</li>
<li><strong>izjavo</strong> občine o neuveljavljanju <strong>ali</strong> dokaz o <strong>preteku 15 dni</strong>.</li>
</ul>
</li>
<li><strong>Ne zanašajte se</strong> na ustna zagotovila (“vse je urejeno”).</li>
<li><strong>Aro</strong> plačajte <strong>šele</strong> po vpogledu v listine (ali jo vežite na odložni pogoj izročitve listin).</li>
<li><strong>Pazite na ceno</strong>: cena ponujena tretji osebi (kupcu) ne sme biti nižja od ponujene občini.</li>
</ol>
<p><strong>Zaključek (ali: “papirji pred penino”)</strong></p>
<p>Prodajalci in kupci, pri ZUreP-3 je vrstni red svetinja: <strong>ponudba občini → 15 dni → dokazila → šele potem podpis pogodbe</strong>.</p>
<p>Če preskočite korake, je pogodba nična – in tam ni ne dvojne are, ne odškodnine in ne toplega objema.</p>
<p>Gregor Verbajs, odvetnik</p>
<figure id="attachment_4668-4" aria-describedby="caption-attachment-4668-4" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-4" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/zakaj-morata-prodajalec-in-kupec-pri-nepremicnini-vedno-preveriti-predkupno-pravico-obcine-po-dolocbah-zurep-3/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ali je vaše podjetje ustrezno zaščiteno pred &#8220;Phishing maili&#8221; ter kdo je odgovoren za škodo? Delodajalec ali delavec?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/ali-je-vase-podjetje-ustrezno-zasciteno-pred-phishing-maili-ter-kdo-je-odgovoren-za-skodo-delodajalec-ali-delavec/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/ali-je-vase-podjetje-ustrezno-zasciteno-pred-phishing-maili-ter-kdo-je-odgovoren-za-skodo-delodajalec-ali-delavec/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 09 Mar 2025 16:12:24 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Civilnopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Uporabno]]></category>
		<category><![CDATA[nakazilo denarja]]></category>
		<category><![CDATA[odgovornost delavca]]></category>
		<category><![CDATA[odgovornost delodajalca]]></category>
		<category><![CDATA[phishing]]></category>
		<category><![CDATA[phishing mail]]></category>
		<category><![CDATA[prevarantska elektronska sporočila]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4853</guid>

					<description><![CDATA[Uvod: Presenetljiva zgodba o posledicah Phishing elektronskega sporočila Predstavljajte si, da ste zaposleni v podjetju, kjer prejemate elektronska sporočila z navodili za bančna nakazila. Vsa so kratka, jedrnata, brez posebnih formalnosti – to je del vaše rutine že več let. Nato pa se zgodi nekaj, kar spremeni vse. Na podlagi prevarantskega sporočila, ki se na [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p><strong>Uvod: Presenetljiva zgodba o posledicah Phishing elektronskega sporočila</strong></p>
<p>Predstavljajte si, da ste zaposleni v podjetju, kjer prejemate elektronska sporočila z navodili za bančna nakazila. Vsa so kratka, jedrnata, brez posebnih formalnosti – to je del vaše rutine že več let. Nato pa se zgodi nekaj, kar spremeni vse. Na podlagi prevarantskega sporočila, ki se na prvi pogled ne razlikuje od ostalih, opravite nakazilo velikega zneska. Ko se napaka odkrije, se začnejo obtožbe in pravni postopki. Toda kdo je resnično odgovoren? Delodajalec ali delavec.</p>
<p><strong>Težava: Pomanjkanje varnostnih protokolov</strong></p>
<p>Pred  kratkim sem zaključil sodni primer, kjer je sodišče zavrnilo tožbo bivšega delodajalca zoper bivšega zaposlenega na plačilo 75.000,00 EUR. Delavec je na podlagi phishing elektronskih sporočil nakazala 75.000,00 EUR na določene račune. Sodišče je ugotovilo, da delavcu ni bilo mogoče očitati hude malomarnosti pri opravljanju delavnih obveznosti. Ker tako ni bila izpolnjena ena od predpostavk za odškodninsko odgovornost, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.</p>
<p>Sodišče je tako zavzelo sodno prakso, ki je lahko v škodo delodajalcem, hkrati pa je pojasnilo kakšne so obveznosti delavca. Družba ni imela jasnih pravil in protokolov za izvajanje plačilnega prometa. Prav tako o phishing mailih delavcev ni nikoli izobrazila. Elektronska sporočila z navodili za nakazila so bila pogosto pavšalna in brez ustreznih knjigovodskih listin. Vse pa je potekalo hitro in vsakodnevno, kot je to običajno v praksi, saj se vsem vedno mudi. Delavec je bil do določene mere prepuščen lastni presoji, saj mu nikoli niso predstavili posebnih pravil ali varnostnih postopkov, v primeru phishing elektronskih sporočil.</p>
<p>Ko je prišlo do prevare – lažnega sporočila, ki je zahtevalo nakazilo – se je izkazalo, da podjetje ni imelo ustrezne zaščite pred takšnimi tveganji. Šele po incidentu so uvedli varnostne posodobitve in interno izobraževanje o prepoznavanju lažnih elektronskih sporočil. Toda škoda je bila že storjena.</p>
<p><strong>Rešitev: Ključna sodba kot opozorilo</strong></p>
<p>Sodišče je v tem primeru poudarilo pomen sistemskih ukrepov in odgovornost delodajalca. Delavec ni mogel vedeti, da gre za prevaro, saj so bila navodila iz elektronskega sporočila identična  tistim sporočilom, ki jih je pošiljal direktor ali drugi zaposleni, ki so naročali izvedbo plačilnega prometa. Poleg tega družba ni zagotovila ustreznega usposabljanja ali varnostnih sistemov za preprečevanje takšnih situacij.</p>
<p>Sodba je prelomna – odgovornost za napako ni padla na zaposlenega, temveč na družbo, ki ni vzpostavila potrebnih varnostnih mehanizmov. To je pomembno opozorilo vsem organizacijam: brez jasnih pravil in zaščite so vsi zaposleni ranljivi.</p>
<p>Delodajalci oziroma družbe pa v takem primeru ne morejo delavcem očitati hude malomarnosti pri njihovem delu. Posledično delavci niso odgovorni za nakazilo, ki pa je lahko za podjetje usodno.</p>
<p><strong>Lekcija: Varnost je skupna odgovornost</strong></p>
<p>Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe? Ključna lekcija je, da morajo podjetja proaktivno ustvariti okolje, kjer so zaposleni zaščiteni pred sistemskimi napakami in zunanjimi grožnjami. To vključuje:</p>
<ul>
<li>Vzpostavitev jasnih protokolov za plačilni promet.</li>
<li>Redno usposabljanje zaposlenih o prepoznavanju prevarantskih sporočil.</li>
<li>Uporabo naprednih varnostnih sistemov za zaščito komunikacij.</li>
<li>Dokumentiranje vseh navodil in transakcij s knjigovodskimi listinami.</li>
</ul>
<p>Varnost ni le tehnična naloga – gre za kulturo zavedanja in odgovornosti, ki jo morajo spodbujati vodje podjetij.</p>
<p><strong>Povabilo k interakciji: Kaj pa vaše podjetje?</strong></p>
<p>Ali ima vaše podjetje vzpostavljene jasne protokole za preprečevanje takšnih napak? Ste kdaj razmišljali o tem, kako bi reagirali v primeru podobne prevare? Delite svoje izkušnje ali vprašanja v komentarjih – skupaj lahko ustvarimo bolj varno poslovno okolje!</p>
<figure id="attachment_4668-5" aria-describedby="caption-attachment-4668-5" style="width: 151px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="151" height="151" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 151px) 100vw, 151px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-5" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/ali-je-vase-podjetje-ustrezno-zasciteno-pred-phishing-maili-ter-kdo-je-odgovoren-za-skodo-delodajalec-ali-delavec/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ženitna pogodba – Zakaj je nepogrešljiva za vaš zakon?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/zenitna-pogodba-zakaj-je-nepogresljiva-za-vas-zakon/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/zenitna-pogodba-zakaj-je-nepogresljiva-za-vas-zakon/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 06 Oct 2024 09:26:01 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Civilnopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[pogodba med zakoncema]]></category>
		<category><![CDATA[predporočna pogodba]]></category>
		<category><![CDATA[ženitna pogodba]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4838</guid>

					<description><![CDATA[Preden se spustimo v razpravo o ženitni pogodbi naj vas spomnim na zgodbo MacKenzie Scott, ki je po ločitvi od Jeffa Bezosa v trenutku postala ena najbogatejših žensk na svetu. Zato je zlasti za podjetnike in podjetnice izjemno pomembno, da imajo urejena razmerja in vsak trenutek poznajo svoja tveganja. Kaj je ženitna ali predporočna pogodba? [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Preden se spustimo v razpravo o ženitni pogodbi naj vas spomnim na zgodbo MacKenzie Scott, ki je po ločitvi od Jeffa Bezosa v trenutku postala ena najbogatejših žensk na svetu.</p>
<p>Zato je zlasti za podjetnike in podjetnice izjemno pomembno, da imajo urejena razmerja in vsak trenutek poznajo svoja tveganja.</p>
<p><strong>Kaj je ženitna ali predporočna pogodba?</strong></p>
<p>Pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) so bila premoženjska razmerja med zakoncema strogo določena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ni dovoljeval nikakršnih odstopanj od zakonsko določenih pravil. Vendar pa je z uveljavitvijo Družinskega zakonika leta 2019 prišlo do pomembne spremembe. DZ omogoča, da zakonca ali zunajzakonska partnerja prosto uredita svoja premoženjska razmerja s posebno pogodbo.</p>
<p>Ta pogodba, splošno znana kot ženitna pogodba (ali predporočna pogodba, kot jo poznajo v tujini), omogoča zakoncema, da skleneta dogovor o premoženjskem režimu, ki se razlikuje od zakonsko predpisanega. Če se zakonca o tem ne dogovorita, bo veljal zakoniti režim, ki ga določa DZ. S tovrstno pogodbo lahko partnerja uredita premoženjska razmerja med trajanjem zakonske zveze in v primeru razveze, ne pa tudi za primer smrti – za to obstajajo drugi pravni posli.</p>
<p><strong>Kaj se zgodi, če se zakonca ne odločita za ženitno pogodbo?</strong></p>
<p>Če zakonca ženitne pogodbe ne skleneta, bo med njima veljal zakoniti premoženjski režim, ki deli premoženje na skupno in posebno premoženje.</p>
<p>Posebno premoženje predstavlja vse, kar je zakonec pridobil pred začetkom zveze ali neodplačno med njenim trajanjem (denimo dediščine ali darila). To premoženje pripada zgolj tistemu zakoncu, ki ga je pridobil, in ni predmet delitve ob morebitni razvezi.</p>
<p>Na drugi strani je skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom ali odplačno med zakonsko zvezo. Pri delitvi tega premoženja velja domneva o enakosti deležev – vsak zakonec ima pravico do polovice skupnega premoženja, čeprav lahko eden od njiju dokazuje drugačno razmerje prispevkov.</p>
<p>Če torej ženitne pogodbe ni, bo v primeru razveze veljalo, da je vse premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo, skupno in predmet delitve. Zakonca lahko premoženje razdelita sporazumno ali, če to ni mogoče, na podlagi sodne odločbe.</p>
<p><strong>Zakaj in kako skleniti ženitno pogodbo?</strong></p>
<p>Ženitna pogodba ni omejena le na obdobje pred poroko. Bodoča zakonca, že poročena zakonca, pa tudi zunajzakonska partnerja jo lahko sklenejo kadar koli – bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. Če se zakonca odločita za sklenitev takšne pogodbe, bo ta veljala od trenutka podpisa dalje, razen če se dogovorita drugače. Če pogodbo skleneta pred poroko, bo začela učinkovati z dnem poroke.</p>
<p>Pomembno je, da se zakonca pred podpisom pogodbe popolnoma seznanita s premoženjskim stanjem drug drugega. Neiskrenost pri tem lahko vodi v izpodbojnost pogodbe, kar omogoča drugemu zakoncu, da pogodbo izpodbija v roku enega leta odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe.</p>
<p>Zato je priporočljivo, da pogodbo sestavi izkušen odvetnik. Po sklenitvi je potrebno pogodbo še vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pri Notarski zbornici Slovenije, kar zagotavlja njeno pravno veljavnost.</p>
<p><strong>Zakaj bi torej sklenili ženitno pogodbo?</strong></p>
<p>Morda se vam na prvi pogled zdi, da ženitna pogodba ni najbolj romantična poteza. Vendar pa njena ključna prednost tiči v tem, da partnerjema omogoči popoln nadzor nad svojim premoženjem in prepreči morebitne zaplete v primeru razveze.</p>
<p>Zakonca lahko s to pogodbo zaščitita svoje premoženje, določita jasna pravila delitve in se izogneta dolgotrajnim sodnim postopkom, ki bi jih prinesla delitev premoženja po zakonitem režimu.</p>
<p>Namesto da bi se soočali z negotovostjo glede delitve premoženja v času, ki je že sam po sebi čustveno naporen, ženitna pogodba zagotavlja jasnost in hitrejšo rešitev.</p>
<p>Stranke se izognejo nepotrebnim stroškom odvetnikov in sodnih taks, kar pomeni, da lahko morebiten proces razveze poteka bolj enostavno, brez dolgotrajnih pravnih sporov in finančne negotovosti.</p>
<p>Zato ženitna pogodba ni le pravni dokument, temveč ključni korak k zaščiti vaše finančne prihodnosti in k zagotovitvi mirnejšega prehoda skozi potencialno turbulentne življenjske prelomnice.</p>
<p>V kolikor boste s partnerjem živeli srečno do konca svojih dni, pa bo ženitna pogodba »življenjska polica«, ki jo ne boste nikoli unovčili.</p>
<p>odvetnik Gregor Verbajs</p>
<figure id="attachment_4668-6" aria-describedby="caption-attachment-4668-6" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-6" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/zenitna-pogodba-zakaj-je-nepogresljiva-za-vas-zakon/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako preprečiti, da bi družbenik v družbi obremenil svoj poslovni delež?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/kako-prepreciti-da-bi-druzbenik-v-druzbi-obremenil-svoj-poslovni-delez/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/kako-prepreciti-da-bi-druzbenik-v-druzbi-obremenil-svoj-poslovni-delez/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 30 Apr 2024 12:39:03 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[določbe družbene pogodbe]]></category>
		<category><![CDATA[gospodarska družba]]></category>
		<category><![CDATA[poslovni delež]]></category>
		<category><![CDATA[zastavna pravica na poslovnem deležu]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4798</guid>

					<description><![CDATA[Zaradi prodaje poslovnega deleža je v družbo vstopila tretja oseba? Ja, točno to se je zgodilo trem družbenikom. Eden izmed treh družbenikov je zabredel v težave, vzel kredit in zastavil poslovni delež v družbi. Ker kredita ni mogel odplačati se je znašel v izvršbi, kjer je bil njegov poslovni delež prodan. Ostala dva družbenika sta [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Zaradi prodaje poslovnega deleža je v družbo vstopila tretja oseba?</p>
<p>Ja, točno to se je zgodilo trem družbenikom.</p>
<p>Eden izmed treh družbenikov je zabredel v težave, vzel kredit in zastavil poslovni delež v družbi.</p>
<p>Ker kredita ni mogel odplačati se je znašel v izvršbi, kjer je bil njegov poslovni delež prodan.</p>
<p>Ostala dva družbenika sta tako dobila novega družbenika, ki si ga ne želita.</p>
<p>Namreč lastništvo v družbi z omejeno odgovornostjo temelji na medsebojnem zaupanju družbenikov.</p>
<p>V družbi sodelujejo družbeniki, ki med seboj želijo sodelovati z namenom upravljanja in vodenja družbe oziroma z željo po skupnem delovanju v družbi.</p>
<p>Kaj lahko naredita preostala družbenika?</p>
<p>To je tema za drugo objavo.</p>
<p>Tokrat pa naj opozorim, da bi družbeniki morali predhodno v družbeni pogodbi urediti medsebojne pravice na način, da je mogoče poslovni delež obremeniti (ustanoviti zastavno pravico, opcijo, predkupno pravico, itd.) zgolj s pisnim soglasjem vseh družbenikov.</p>
<p>Primer take določbe v družbeni pogodbi bi bil:</p>
<p><em>&#8220;Za potrebe te Družbene pogodbe izraz &#8220;Breme&#8221; pomeni kakršnokoli pravico zadržanja, zastave, obremenitve ali zavarovalnega interesa, vključno vendar ne omejeno na pravice oziroma interese, ki izhajajo iz opcij, zastav, hipotek, pogodb o ustanovitvi zavarovanj in/ali predkupnih ter prednostnih upravičenj, in sicer ne glede na to ali takšno Breme izhaja iz pogodbenega dogovora, določil zakonov in drugih predpisov, sodnih odločb ali odločb upravnih organov, pri čemer se nanaša tudi na upravičenje tretje stranke, da odobri popolno izvrševanje pravice imetništva na takšnih deležih.</em></p>
<p><em>Noben družbenik ne sme, razen s predhodnim pisnim soglasjem vseh drugih družbenikov, ustanoviti ali dopustiti ustanovitve kakršnegakoli Bremena ali zagotoviti opcij, zamenljivih vrednostnih papirjev in/ali drugačnih pravic glede svojih poslovnih deležev ali njihovih delov.&#8221;</em></p>
<p>Večina družbenih pogodb takih določb nima, ker se vse prevečkrat družbene pogodbe sklepa po »muštru«.</p>
<p>Preglejte svoje družbene pogodbe in jih ustrezno spremenite dokler imate še čas.</p>
<p>Gregor Verbajs, odvetnik</p>
<figure id="attachment_4668-7" aria-describedby="caption-attachment-4668-7" style="width: 200px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="200" height="200" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-7" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/kako-prepreciti-da-bi-druzbenik-v-druzbi-obremenil-svoj-poslovni-delez/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakaj je ChatGPT (tudi za pravnike) neverjetno orodje?</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/zakaj-je-chatgpt-tudi-za-pravnike-neverjetno-orodje/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/zakaj-je-chatgpt-tudi-za-pravnike-neverjetno-orodje/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 17 Mar 2024 13:17:06 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[Legal Advice]]></category>
		<category><![CDATA[ChatGPT]]></category>
		<category><![CDATA[odvetnik]]></category>
		<category><![CDATA[sodišče]]></category>
		<category><![CDATA[sodnik]]></category>
		<category><![CDATA[tožilec]]></category>
		<category><![CDATA[umetna inteligenca v pravu]]></category>
		<category><![CDATA[uporaba ChatGPT v pravu]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4783</guid>

					<description><![CDATA[Za mene osebno je »mind blowing«, kaj vse ChatGPT zmore. Medtem, ko večina ljudi uporablja ChatGPT kot orodje, s katerim se je zanimivo malo poigrati, je za druge osebni asistent, ki zmore opraviti veliko nalog hitreje in bolje, kot bi jih opravili sami. Že sedaj je izjemno velika razlika med podjetji in osebami, ki uporabljajo [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Za mene osebno je »mind blowing«, kaj vse ChatGPT zmore.</p>
<p>Medtem, ko večina ljudi uporablja ChatGPT kot orodje, s katerim se je zanimivo malo poigrati, je za druge osebni asistent, ki zmore opraviti veliko nalog hitreje in bolje, kot bi jih opravili sami.</p>
<p>Že sedaj je izjemno velika razlika med podjetji in osebami, ki uporabljajo ChatGPT in tistimi, ki ga ne uporabljajo oziroma delajo na stari način. Razlika je tako očitna, kot bi uporabljal običajno pošto, namesto elektronske pošte. Ali kot bi šel na pot peš, namesto z avtom.</p>
<p>Sam gledam na ChatGPT kot na elektronsko pošto.</p>
<p>Elektronska pošta je prinesla veliko pozitivnih lastnosti, kot so: hitrost komunikacije, zmanjšanje stroškov, izjemno organizacijo pošte, globalni doseg saj omogoča komunikacijo po celem svetu, prilagodljivost in več namenskost (omogoča pošiljanje slik, videov, dokumentov, …), sledljivosti, hkrati je pa še okolju prijazna.</p>
<p><strong>Kaj pa je prinesel ChatGPT?</strong></p>
<p>ChatGPT je orodje, ki lahko revolucionira način, kako pristopamo k svojemu delu. V dobi digitalizacije in umetne inteligence so možnosti, ki jih ChatGPT ponuja poklicu, izjemne.</p>
<p>Stvari naredi hitreje, učinkoviteje in bolje, kot bi jih sami.</p>
<p><strong>Tokrat se bom osredotočil na kolege pravnike, odvetnike, sodnike, tožilce, skratka na vse, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravom</strong>. Če ChatGPT še ne uporabljajo, jim močno svetujem, da ga začnejo uporabljati nemudoma. Sam menim, da bi zlasti sodnikom izjemno močno olajšal delo, predvsem pa bi delo lahko opravili izjemno hitreje.</p>
<p>ChatGPT se lahko uporabi za različne naloge, od analize pravnih dokumentov do priprave vprašanj za priče, kar pravnikom omogoča, da učinkoviteje in natančneje opravljajo svoje delo.</p>
<p><strong>Analiza Pravnih Dokumentov</strong></p>
<p>ChatGPT omogoča globoko analizo pravnih dokumentov, kot so tožbe in vloge. Zmožen je prepoznati ključna dejstva in trditve ter identificirati pravna vprašanja, ki izhajajo iz teh dokumentov. To odvetnikom pomaga razumeti osnovo vsakega primera in kako najbolje napredovati. Z ocenjevanjem razpoložljivih dokazov lahko ChatGPT pomaga določiti, kateri dokazi so najbolj relevantni in močni ter kateri potrebujejo dodatno preverjanje.</p>
<p><strong>Strategija za Nadaljnje Ukrepanje</strong></p>
<p>ChatGPT lahko ponudi vpogled v možne pravne praznine ali področja, kjer so potrebni dodatni dokazi ali pravna pojasnila, in pomaga pri načrtovanju strategij za naslavljanje teh vprašanj.</p>
<p><strong>Priprava Vprašanj za Priče</strong></p>
<p>Priprava in izvedba pričevanj je ključni del vsakega sodnega postopka. ChatGPT lahko pomaga pri oblikovanju vprašanj za priče, ki segajo od splošnih vprašanj za ugotavljanje verodostojnosti do specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na trditve in dokaze. To omogoča odvetnikom, da svoje vprašanje prilagodijo tako, da izpostavijo ključne točke njihovega primera in poudarijo elemente, ki podpirajo njihovo stran.</p>
<p><strong>Objektivnost in Pridobivanje Informacij</strong></p>
<p>Pri uporabi ChatGPT za pravne namene je pomembno, da se ohranja objektivnost in se osredotoča na pridobivanje relevantnih informacij, ki bodo pomagale pri reševanju primera. ChatGPT lahko služi kot pomoč pri predhodni pripravi pričevanj, da se preveri, kako vprašanja delujejo v praksi in po potrebi prilagodi pristop.</p>
<p><strong>Zaključek</strong></p>
<p>Uporaba ChatGPT v pravni praksi odpira nove možnosti za izboljšanje učinkovitosti, natančnosti in kakovosti pravnega dela. Od analize dokumentov do priprave na sodne postopke, ChatGPT ponuja orodja, ki lahko pomagajo pravnikom pri soočanju z izzivi sodobnega pravnega okolja. Kot vsako orodje pa tudi ChatGPT zahteva skrbno in premišljeno uporabo, da se zagotovijo najboljši možni rezultati za stranke.</p>
<p>Seveda ChatGPT ne bo nadomestil pravnike, je pa vsekakor odlično orodje, ki opravi delo hitreje, učinkoviteje in velikokrat bolje od nas.</p>
<p>Mogoče pa kdaj naredim še kakšno delavnico za kolege pravnike.</p>
<p>Za konec pa še misel profesorja Muhammada Yunusa: <em>»Vsi ljudje so podjetniki. Ko smo bili v jamah, smo bili vsi samozaposleni… iskanje hrane, hranjenje. Ko je prišla civilizacija, smo jo zatrli. Postali smo delo. Pozabili smo, da smo podjetniki.« </em></p>
<p>Bodite podjetniki pri svojem delu, pri tem pa si pomagajte s sodobnimi orodji.</p>
<p>Gregor Verbajs, odvetnik</p>
<figure id="attachment_4668-8" aria-describedby="caption-attachment-4668-8" style="width: 199px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4668" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="199" height="199" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 199px) 100vw, 199px" /><figcaption id="caption-attachment-4668-8" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/zakaj-je-chatgpt-tudi-za-pravnike-neverjetno-orodje/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Pogodba o opravljanju odvetniških storitvah – »mesečni pavšal«</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/pogodba-o-opravljanju-odvetniskih-storitvah-mesecni-pavsal/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/pogodba-o-opravljanju-odvetniskih-storitvah-mesecni-pavsal/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 22 Sep 2023 04:53:43 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[gospodarska družba]]></category>
		<category><![CDATA[mesečni pavšal]]></category>
		<category><![CDATA[odvetnik]]></category>
		<category><![CDATA[podjetje in odvetnik]]></category>
		<category><![CDATA[podjetnik]]></category>
		<category><![CDATA[prednosti odvetnika]]></category>
		<category><![CDATA[sodelovanje z odvetnikom]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4756</guid>

					<description><![CDATA[Dragi podjetniki, če imate podjetje, ki aktivno dela na svojem razvoju in rasti, potem bo to morda najpomembnejši blog zapis, ki vam je kadarkoli prišel pod roke. Zakaj? Ker bom z vami delil največjo skrivnost v odvetniškemu poklicu, ki se tiče sodelovanja odvetnika s podjetji. Seveda ste se sedaj zagotovo vprašali, kaj je ta skrivnost [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>Dragi podjetniki,</p>
<p>če <em>imate podjetje</em>, ki aktivno dela na svojem razvoju in rasti, potem bo to morda najpomembnejši blog zapis, ki vam je kadarkoli prišel pod roke.</p>
<p>Zakaj?</p>
<p>Ker bom z vami delil največjo skrivnost v odvetniškemu poklicu, ki se tiče sodelovanja odvetnika s podjetji.</p>
<p>Seveda ste se sedaj zagotovo vprašali, kaj je ta skrivnost in zakaj bi z odvetnikom sklenili pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ki jo omenjam v uvodu?</p>
<p>Skrivnost je v tem, da si <em>z odvetnikom zagotovite vsaj (ampak res vsaj) 18 prednosti, ki jih sicer ne bi imeli</em>. Verjetno pa vam še nihče ni predstavil vseh 18 prednosti.</p>
<p>Glede vprašanja, zakaj bi z odvetnikom sklenili pogodbo, pa ima vsaka stranka svoj odgovor, nedvomno pa boste tudi sami našli vsaj en razlog, zakaj bi bilo dobro sodelovati z odvetnikom.</p>
<p>Že s svojimi objavami na blogu vam poskušam pomagati, da svoje pravne probleme kar najhitreje in najlažje rešite. V ta namen vam ponujam konkretna navodila, vzorce izjav, ugovorov, pogodb, itd.</p>
<p>To počnem zato, ker je moje poslanstvo ozaveščati o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja pravnih problemov in s svojim strokovnim znanjem pomagati pri njihovem reševanju. Povedano še drugače, to počnem zato, ker vsakodnevno vidom veliko nesrečnih zgodb, ki jih ne bi bilo, če bi dobili pravočasni nasvet odvetnika.</p>
<p style="text-align: center;"><strong>Zakaj je dobro imeti odvetnika »na pavšalu«:</strong></p>
<ol>
<li><strong>Predvidljivi stroški:</strong> Mesečni pavšal omogoča predvidljive pravne stroške, kar olajša načrtovanje proračuna in finančno stabilnost podjetja.</li>
<li><strong>Prihranek časa:</strong> Sodelovanje z odvetnikom vam omogoča, da se osredotočite na svoje poslovne aktivnosti. Dovolite mi, da se spopadem z vašimi pravnimi težavami, medtem ko vi počnete tisto, kar najbolje znate: vodite podjetje, opravljate svoj poklic ali svoj čas posvetite družini ali hobijem.</li>
<li><strong>Prihranek denarja:</strong> Kako že pravijo: »čas je denar«, in res je. Pravni problemi z odvetnikom so rešeni hitreje in bolje, kar je gospodarneje in ceneje, poleg tega pa je preventiva bolje od kurative, ker se določenih pravnih problemov, če niso pravilno rešeni, ne da nikoli več urediti.</li>
<li><strong>Hitra odzivnost:</strong> S pogodbo o mesečnem pavšalu imate takojšen dostop do odvetnika, kar pripomore k hitrejši in pravilnejši rešitvi pravnih težav. Odvetniki stranke na pavšalu obravnavamo prednostno ter smo za njih stalno dosegljivi.</li>
<li><strong>Reševanje sporov:</strong> Odvetnik lahko izvaja pogajanja in rešuje spore z vašimi poslovnimi partnerji, strankami ali zaposlenimi, kar omogoča hitrejše rešitve in zmanjšuje potrebo po sodnih postopkih.</li>
<li><strong>Zaščita intelektualne lastnine:</strong> Odvetnik lahko pomaga zaščititi vaše patente, avtorske pravice, znamke in druge oblike intelektualne lastnine ter s tem ohranjati konkurenčno prednost.</li>
<li><strong>Pravno svetovanje pri kadrovskih zadevah:</strong> Odvetnik vam pomaga pri upravljanju kadrovske politike, vključno s pogodbami o zaposlitvi, različnimi pravilniki in reševanju delovnih sporov.</li>
<li><strong>Nasvet o davkih:</strong> Pomagamo vam optimizirati davčno breme vašega podjetja, vključno s svetovanjem o davčnih ugodnostih in strategijah za obdavčitev ter zastopanjem pred davčnimi organi.</li>
<li><strong>Zagotavljanje spoštovanja GDPR:</strong> Pomagamo vam pri pravilni implementaciji Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ter ravnanju z osebnimi podatki vaših strank in zaposlenih.</li>
<li><strong>Pomoč pri pravdnih postopkih:</strong> V primeru sodnih postopkov vas odvetnik zastopa pred sodišči in vam pomaga doseči najboljše možne izide.</li>
<li><strong>Pogost in reden nasvet:</strong> Zagotavljamo vam redno svetovanje in pomoč pri pravilih in predpisih, kar vam omogoča boljše upravljanje in izogibanje morebitnim težavam. Poleg tega ste sproti seznanjeni z vsemi pravnimi novostmi na vašem področju.</li>
<li><strong>Specializirano znanje:</strong> S sklenitvijo dolgoročne pogodbe lahko odvetnik pridobi globje razumevanje vašega podjetja in vaših posebnih potreb. Tako vam lahko pomaga tudi pri poslovnih odločitvah.</li>
<li><strong>Povečana učinkovitost:</strong> Odvetnik lahko prilagodi svoje storitve specifičnim potrebam vašega podjetja, kar pripomore k boljši učinkovitosti in uspešnosti.</li>
<li><strong>Pravna varnost:</strong> Odvetniki zagotavljamo, da so vaši pravni dokumenti in poslovne odločitve skladni z zakonodajo, kar zmanjšuje tveganje za pravne težave.</li>
<li><strong>Izobraževanje zaposlenih:</strong> Odvetnik vam lahko pomaga izobraževati zaposlene o pomembnih pravnih vidikih vašega poslovanja. To je povsem naraven proces, saj se z vsakim reševanjem pravnih zadev vaši zaposleni dodatno izobrazijo o določeni pravni zadevi ter bodo tako v prihodnje bolje pripravljeni na posamezne zadeve, kar bo vodilo v pravno varnost vašega podjetja.</li>
<li><strong>Pravni nasvet po meri:</strong> Pogodba z odvetnikom omogoča, da odvetnik prilagodi svoj nasvet vašim specifičnim ciljem in potrebam podjetja.</li>
<li><strong>Nenehna dosegljivost:</strong> Odvetnik je strankam, ki jih ima »na pavšalu« na voljo ves čas in vam lahko pomaga takoj, ko ga potrebujete, saj vas obravnava prednostno.</li>
<li><strong>Boljši poslovni ugled:</strong> Sodelovanje s strokovnjakom na področju prava poveča vaš ugled in zaupanje strank, partnerjev ter investitorjev. Dokumente, ki jih sestavimo, takoj prepoznate kot delo pravnega strokovnjaka, kar poveča ugled in vašo suverenost pri poslovanju.</li>
</ol>
<p>Pogodba o mesečnem pavšalu z odvetnikom tako prinaša številne koristi, ki vam pomagajo upravljati pravna vprašanja bolj učinkovito, zmanjšati tveganje in doseči večjo pravno varnost ter ugled za vaše podjetje.</p>
<p>Torej, kako si lahko zagotovite vseh 18 prednosti, ki so navedena zgoraj?</p>
<p>Enostavno.</p>
<p>Potrebno je narediti le eno.</p>
<p>Z odvetnikom morate skleniti Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev.</p>
<p style="text-align: center;"><strong>Moja posebna ponudba:</strong></p>
<p>Trenutno imam prostora še za 5 podjetij.</p>
<p>Ja, pet.</p>
<p>Fokus naše pisarne bo na vaše podjetje in na zagotavljanje vseh 18 prednosti, ki so navedene zgoraj.</p>
<p>To je to.</p>
<p>Zelo preprosto, zelo jasno in predvsem zelo učinkovito.</p>
<p>Običajno se naši odnosi s strankami razvijejo v prijateljski odnos, kjer poleg povsem pravnih in poslovnih zadev, rešujemo tudi zasebne zadeve strank, včasih se pa tudi zgolj družimo.</p>
<p>Torej, če potrebuješ kakršnokoli pomoč naše odvetniške pisarne pišite na <a href="mailto:gregor@op-verbajs.si">gregor@op-verbajs.si</a> in dogovorili se bomo za posvet in možnost sodelovanja.</p>
<p>Odvetnik Gregor Verbajs</p>
<figure id="attachment_4667" aria-describedby="caption-attachment-4667" style="width: 201px" class="wp-caption alignnone"><img loading="lazy" decoding="async" class=" wp-image-4667" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="201" height="201" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 201px) 100vw, 201px" /><figcaption id="caption-attachment-4667" class="wp-caption-text">Gregor Verbajs</figcaption></figure>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/pogodba-o-opravljanju-odvetniskih-storitvah-mesecni-pavsal/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kaj imajo skupnega stečaj, delavci, kazenski postopek in FURS? (plačilo davkov po koncu stečajnega postopka)</title>
		<link>https://gregorverbajs.si/kaj-imajo-skupnega-stecaj-delavci-kazenski-postopek-in-furs-placilo-davkov-po-koncu-stecajnega-postopka/</link>
					<comments>https://gregorverbajs.si/kaj-imajo-skupnega-stecaj-delavci-kazenski-postopek-in-furs-placilo-davkov-po-koncu-stecajnega-postopka/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Gregor Verbajs]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 13 Nov 2022 06:32:57 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Gospodarskopravni članki]]></category>
		<category><![CDATA[davki in prispevki]]></category>
		<category><![CDATA[delavec]]></category>
		<category><![CDATA[finančna uprava RS]]></category>
		<category><![CDATA[FURS]]></category>
		<category><![CDATA[kazenski postopek]]></category>
		<category><![CDATA[stečajni postopek]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://gregorverbajs.si/?p=4700</guid>

					<description><![CDATA[V tem zapisu želim predstaviti (ne)možnost plačila davkov in prispevkov po koncu stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZDavP-2[1]. Za izhodišče si zastavimo vprašanje ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika? Pravna podlaga Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju[2] zavzelo stališče, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad [&#8230;]]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>V tem zapisu želim predstaviti (ne)možnost plačila davkov in prispevkov po koncu stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZDavP-2<a href="#_ftn1" name="_ftnref1">[1]</a>. Za izhodišče si zastavimo vprašanje ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika?</p>
<ol>
<li><strong>Pravna podlaga</strong></li>
</ol>
<p>Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju<a href="#_ftn2" name="_ftnref2">[2]</a> zavzelo stališče, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo.</p>
<p>Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra (377. člen ZFPPIPP). S tem preneha obstajati. Posledica končanja stečajnega postopka je torej res ta, da od stečajnega dolžnika ni mogoče ničesar izterjati.</p>
<p>Treba je upoštevati, da upniki v praksi zahtevajo zavarovanje terjatev z zastavo od tretje osebe prav kot učinkovito zavarovanje pred tveganjem stečaja. Položaj zastavnega upnika jim omogoča, da pridejo do poplačila zunaj stečajnega postopka in ne glede na ta postopek. Podobno velja za poroštvo. Nobenega razumnega, iz narave stečajnega postopka izhajajočega razloga ni mogoče najti niti za utemeljitev, da bi s končanjem stečajnega postopka upniki izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti gospodarske družbe od njenih družbenikov na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti.</p>
<p>Tudi določbe ZFPPIPP, in sicer peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, četrti odstavek 300. člena in sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določajo, da terjatev preneha (le) <em>»v razmerju do stečajnega dolžnika«</em>, ne pa tudi do drugih oseb. Upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, se določbe ZFPPIPP lahko logično razložijo le tako, da izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase.</p>
<p>Za to, da s prenehanjem pravne osebe zaradi končanja stečajnega postopka ne prenehajo tudi njene obveznosti, govori tudi določba 380. člena ZFPPIPP, ki pravi, da če se po končanju stečajnega postopka najde premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, se nad tem opravi stečajni postopek. Smisel stečajnega postopka je lahko le ta, da se dodatno poravnajo obveznosti stečajnega dolžnika. Logičen sklep je, da je stečajni dolžnik prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.</p>
<p>Nadalje 106. člen ZDavP-2<a href="#_ftn3" name="_ftnref3">[3]</a> določa, da davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, pri čemer se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register. Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha. Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.</p>
<ol start="2">
<li><strong>Razmislek o trenutni pravni ureditvi in stališču Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)</strong></li>
</ol>
<p>Zaradi gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, se je izjemno povečalo število stečajnih postopkov. Tudi zaradi trenutne recesije se bo v nekaj letih verjetno znatno povečalo število stečajnih postopkov. V stečajnih postopkih običajno ostanejo neplačani tudi davki in prispevki iz delovnega razmerja.</p>
<p>Neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1<a href="#_ftn4" name="_ftnref4">[4]</a>.</p>
<p>Ker se kazenski postopki zoper odgovorne osebe (direktorje, družbenike, itd.) začnejo šele čez nekaj let po začetku stečajnega postopka in ker so državni tožilci naklonjeni poravnavam in poplačilu škode nastale zaradi kaznivega dejanja, odvetniki v praksi iščemo možne rešitve nastale situacije na način, da bila sprejemljiva za vse strani (delavca, državo in odgovorno osebo).</p>
<p>Delavec želi imeti plačane davke in prispevke, da se mu bodo plačila lahko upoštevala v pokojninsko osnovo, država želi imeti plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa želi ustavitev kazenskega postopka zoper njo.</p>
<p>Delavec, za katerega niso bili plačani davki in prispevki, za tisto obdobje nima vštetih v pokojninsko osnovo. Ni povsem mogoče ugotoviti, kako bo ta izpad osnov vplival na končno povprečje pri izračunu pokojninske osnove, lahko pa domnevamo, da bo delavec oškodovan. V postopku reševanja takih zadev je tudi stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo delavec verjetno oškodovan.</p>
<p>V kazenskih postopkih velikokrat ugotavljam, da ostanejo neplačani davki in prispevki zgolj za nekaj mesecev, običajno od 3 do 6 mesecev, ki predstavlja čas ko je gospodarska družba postala insolventna in prenehala s plačevanjem davkov in prispevkov delavcem ter začetkom stečajnega postopka. Tako, da zneski neplačanih davkov in prispevkov v praksi znašajo med 5.000,00 do 40.000,00 EUR, redko tudi več.</p>
<p>Ker po koncu stečajnega postopka ni več pravne osebe ki bi bila dolžna plačati davke in prispevke, in ker zaradi pravila po 106. členu ZDavP-2 ni več davčne obveznosti oziroma le-ta z odpisom preneha, je trenutno stališče FURS, da tretje odgovorne osebe (npr. direktorji ali  družbeniki) ne morejo plačati neplačanih davkov in prispevkov.</p>
<ol start="3">
<li><strong>sklep</strong></li>
</ol>
<p>Odgovor na uvodno vprašanje, ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika, je po trenutnem stališču FURS<a href="#_ftn5" name="_ftnref5">[5]</a> negativen, saj na podlagi 106. člena ZDavP-2 z odpisom davčna obveznost preneha. Obveznost, ki je prenehala, pa po stališču FURS ni mogoče plačati.</p>
<p>Vendar pa je stališče Vrhovnega sodišča RS jasno, da obveznosti stečajnega dolžnika po njegovem prenehanju zaradi stečajnega postopka, ne prenehajo in se lahko poplačajo bodisi iz premoženja, ki je predmet zavarovanja ali s strani drugih oseb (porokov, družbenikov pri spregledu pravne osebnosti, itd.).</p>
<p>Verjetno FURS svoje stališče črpa iz dejstva, da je ZDavP-2 nasproti določbam Obligacijskega zakonika<a href="#_ftn6" name="_ftnref6">[6]</a> in ZFPPIPP specialnejši.</p>
<p>Pa vendar je po mojem mnenju trenutna ureditev (ali zgolj stališče FURS) v škodo tako delavcu, kot tudi državi in odgovorni osebi.</p>
<p><strong>Torej kaj bi bilo bolj pravilno?</strong> Ali je bolje, da ostanejo oškodovani delavci pri pokojnini in država pri pobiranju davkov in prispevkov?</p>
<p>Ali bi bilo bolje, da bi omogočili plačilo davkov in prispevkov s strani tretjih oseb (direktorjev, družbenikov…), ker bi tako delavci imeli vse pravice pri pokojnini, država pa plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa se ne bi znašla v kazenskem postopku?</p>
<p>Odvetnik Gregor Verbajs</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" class="size-medium wp-image-4667" src="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-300x300.png" alt="Gregor Verbajs" width="300" height="300" srcset="https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-300x300.png 300w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1024x1024.png 1024w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-150x150.png 150w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-768x768.png 768w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-1536x1536.png 1536w, https://gregorverbajs.si/wp-content/uploads/2022/10/circle-cropped-2048x2048.png 2048w" sizes="auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px" /></p>
<p>Vir naslovne fotografije: data.si</p>
<p><a href="#_ftnref1" name="_ftn1">[1]</a> Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).</p>
<p><a href="#_ftnref2" name="_ftn2">[2]</a> Pravna mnenja 1/2013, str. 7, obr.</p>
<p><a href="#_ftnref3" name="_ftn3">[3]</a> Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).</p>
<p><a href="#_ftnref4" name="_ftn4">[4]</a> Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008 in nasl.)</p>
<p><a href="#_ftnref5" name="_ftn5">[5]</a> Finančna uprava Republike Slovenije.</p>
<p><a href="#_ftnref6" name="_ftn6">[6]</a> Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001 in nasl.).</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://gregorverbajs.si/kaj-imajo-skupnega-stecaj-delavci-kazenski-postopek-in-furs-placilo-davkov-po-koncu-stecajnega-postopka/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
