Vendar pojdiva lepo po vrsti.

Dne 22. 5. 2025 je Višje sodišče v Kopru izdalo eno zelo pomembno odločbo, ki pa izjemno vpliva na prodajne pogodbe in ničnost.

V zadevi Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 41/2025 sta stranki sklenili prodajno pogodbo za nepremičnino na območju predkupne pravice Občine Piran.

Postopek po 201. členu ZUreP-3, ki ureja predkupno pravico občine, ni bil spoštovan, saj prodajalec občini pred podpisom pogodbe ni podal ponudbe v odkup nepremičnine, zato je sodišče pogodbo razglasilo za nično, posledično pa je padel tudi dogovor o ari (dvojne are ni bilo mogoče zahtevati).

To zadnje pa je tudi izjemno pomembno za stranke prodajne pogodbe, saj če je prodajna pogodba nična, so nični tudi vsi ostali dogovori v prodajni pogodbi (ara, pogodbena kazen, itd).

Sodišče je jasno poudarilo, da ničnost zadene že zavezovalni posel (samo pogodbo), ne šele razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice). To je sodišče izrecno poudarilo in se pri tem sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča.

Kar je mogoče sodišče pozabilo napisati je tudi določba 59. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve.

V praksi se prodajne pogodbe velikokrat sklepajo pod odložnim pogojem pridobitve izjave občine o ne uveljavljanju predkupne pravice po podpisu pogodbe. Ker 2. odstavek 59. člena OZ določa, da z izpolnitvijo odložnega pogoja (pridobitve izjave občine) pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, bi to pomenilo, da je bila pogodba sklenjena pred podajo ponudbe občini, kar tudi pomeni kršitev določb ZUreP-3, ki ima za posledico ničnost prodajne pogodbe.

Torej: “podpišimo zdaj, papirologijo z občino uredimo pa potem” ni le slab nasvet – je recept za ničnost pogodbe.

Kaj pravi ZUreP-3 (201. člen):

• Če je nepremičnina na območju zakonite predkupne pravice, mora prodajalec pred prodajo dati pisno ponudbo občini (ali državi) v odkup nepremičnine.
• Občina ima 15 dni za sprejem ali zavrnitev. Če molči, se šteje, da ne sprejme.
• Šele potem se lahko proda tretji osebi, in to ne po nižji ceni od ponujene občini.
• Pri notarju mora prodajalec predložiti ponudbo in izjavo občine (o neuveljavljanju) ali dokaz o poteku 15 dni.
• Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem, je nična.

“Saj so mi rekli, da je vse urejeno.” – Na žalost ne zadostuje.

V isti zadevi kupec ni uspel niti z odškodninskim zahtevkom po 91. členu OZ. Zakaj? Ker je dolžna skrbnost tudi na strani kupca, saj ustna zagotovila prodajalca ne zadoščajo.

Kupec bi moral pred podpisom zahtevati listine (izjavo občine ali dokaz o poteku 15 dni). Ker tega ni storil, je prevzel tveganje ničnosti.

Kaj morajo paziti vsi prodajalci (checklista):

1. Najprej lokacijska informacija: preverite, ali nepremičnina leži na območju predkupne pravice.
2. Pisna ponudba občini: pošljite pred podpisom pogodbe; ponudba naj zrcali pogoje, o katerih se pogajate s kupcem.
3. Počakajte 15 dni: brez bližnjic.
4. Zberite papirje: izjava občine o neuveljavljanju predkupne pravice ali dokaz o poteku 15 dni.
5. K notarju z dokazili: brez listin je pogodba tvegana (beri: nična).

Kaj morajo paziti vsi kupci (checklista):

1. Pred podpisom zahtevajte:
   • kopijo ponudbe občini,
   • izjavo občine o neuveljavljanju ali dokaz o preteku 15 dni.
2. Ne zanašajte se na ustna zagotovila (“vse je urejeno”).
3. Aro plačajte šele po vpogledu v listine (ali jo vežite na odložni pogoj izročitve listin).
4. Pazite na ceno: cena ponujena tretji osebi (kupcu) ne sme biti nižja od ponujene občini.

Zaključek (ali: “papirji pred penino”)

Prodajalci in kupci, pri ZUreP-3 je vrstni red svetinja: ponudba občini → 15 dni → dokazila → šele potem podpis pogodbe.

Če preskočite korake, je pogodba nična – in tam ni ne dvojne are, ne odškodnine in ne toplega objema.

Gregor Verbajs, odvetnik

Predstavljajte si, da ste zaposleni v podjetju, kjer prejemate elektronska sporočila z navodili za bančna nakazila. Vsa so kratka, jedrnata, brez posebnih formalnosti – to je del vaše rutine že več let. Nato pa se zgodi nekaj, kar spremeni vse. Na podlagi prevarantskega sporočila, ki se na prvi pogled ne razlikuje od ostalih, opravite nakazilo velikega zneska. Ko se napaka odkrije, se začnejo obtožbe in pravni postopki. Toda kdo je resnično odgovoren? Delodajalec ali delavec.

Težava: Pomanjkanje varnostnih protokolov

Pred  kratkim sem zaključil sodni primer, kjer je sodišče zavrnilo tožbo bivšega delodajalca zoper bivšega zaposlenega na plačilo 75.000,00 EUR. Delavec je na podlagi phishing elektronskih sporočil nakazala 75.000,00 EUR na določene račune. Sodišče je ugotovilo, da delavcu ni bilo mogoče očitati hude malomarnosti pri opravljanju delavnih obveznosti. Ker tako ni bila izpolnjena ena od predpostavk za odškodninsko odgovornost, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče je tako zavzelo sodno prakso, ki je lahko v škodo delodajalcem, hkrati pa je pojasnilo kakšne so obveznosti delavca. Družba ni imela jasnih pravil in protokolov za izvajanje plačilnega prometa. Prav tako o phishing mailih delavcev ni nikoli izobrazila. Elektronska sporočila z navodili za nakazila so bila pogosto pavšalna in brez ustreznih knjigovodskih listin. Vse pa je potekalo hitro in vsakodnevno, kot je to običajno v praksi, saj se vsem vedno mudi. Delavec je bil do določene mere prepuščen lastni presoji, saj mu nikoli niso predstavili posebnih pravil ali varnostnih postopkov, v primeru phishing elektronskih sporočil.

Ko je prišlo do prevare – lažnega sporočila, ki je zahtevalo nakazilo – se je izkazalo, da podjetje ni imelo ustrezne zaščite pred takšnimi tveganji. Šele po incidentu so uvedli varnostne posodobitve in interno izobraževanje o prepoznavanju lažnih elektronskih sporočil. Toda škoda je bila že storjena.

Rešitev: Ključna sodba kot opozorilo

Sodišče je v tem primeru poudarilo pomen sistemskih ukrepov in odgovornost delodajalca. Delavec ni mogel vedeti, da gre za prevaro, saj so bila navodila iz elektronskega sporočila identična  tistim sporočilom, ki jih je pošiljal direktor ali drugi zaposleni, ki so naročali izvedbo plačilnega prometa. Poleg tega družba ni zagotovila ustreznega usposabljanja ali varnostnih sistemov za preprečevanje takšnih situacij.

Sodba je prelomna – odgovornost za napako ni padla na zaposlenega, temveč na družbo, ki ni vzpostavila potrebnih varnostnih mehanizmov. To je pomembno opozorilo vsem organizacijam: brez jasnih pravil in zaščite so vsi zaposleni ranljivi.

Delodajalci oziroma družbe pa v takem primeru ne morejo delavcem očitati hude malomarnosti pri njihovem delu. Posledično delavci niso odgovorni za nakazilo, ki pa je lahko za podjetje usodno.

Lekcija: Varnost je skupna odgovornost

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe? Ključna lekcija je, da morajo podjetja proaktivno ustvariti okolje, kjer so zaposleni zaščiteni pred sistemskimi napakami in zunanjimi grožnjami. To vključuje:

• Vzpostavitev jasnih protokolov za plačilni promet.
• Redno usposabljanje zaposlenih o prepoznavanju prevarantskih sporočil.
• Uporabo naprednih varnostnih sistemov za zaščito komunikacij.
• Dokumentiranje vseh navodil in transakcij s knjigovodskimi listinami.

Varnost ni le tehnična naloga – gre za kulturo zavedanja in odgovornosti, ki jo morajo spodbujati vodje podjetij.

Povabilo k interakciji: Kaj pa vaše podjetje?

Ali ima vaše podjetje vzpostavljene jasne protokole za preprečevanje takšnih napak? Ste kdaj razmišljali o tem, kako bi reagirali v primeru podobne prevare? Delite svoje izkušnje ali vprašanja v komentarjih – skupaj lahko ustvarimo bolj varno poslovno okolje!

Zato je zlasti za podjetnike in podjetnice izjemno pomembno, da imajo urejena razmerja in vsak trenutek poznajo svoja tveganja.

Kaj je ženitna ali predporočna pogodba?

Pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) so bila premoženjska razmerja med zakoncema strogo določena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ni dovoljeval nikakršnih odstopanj od zakonsko določenih pravil. Vendar pa je z uveljavitvijo Družinskega zakonika leta 2019 prišlo do pomembne spremembe. DZ omogoča, da zakonca ali zunajzakonska partnerja prosto uredita svoja premoženjska razmerja s posebno pogodbo.

Ta pogodba, splošno znana kot ženitna pogodba (ali predporočna pogodba, kot jo poznajo v tujini), omogoča zakoncema, da skleneta dogovor o premoženjskem režimu, ki se razlikuje od zakonsko predpisanega. Če se zakonca o tem ne dogovorita, bo veljal zakoniti režim, ki ga določa DZ. S tovrstno pogodbo lahko partnerja uredita premoženjska razmerja med trajanjem zakonske zveze in v primeru razveze, ne pa tudi za primer smrti – za to obstajajo drugi pravni posli.

Kaj se zgodi, če se zakonca ne odločita za ženitno pogodbo?

Če zakonca ženitne pogodbe ne skleneta, bo med njima veljal zakoniti premoženjski režim, ki deli premoženje na skupno in posebno premoženje.

Posebno premoženje predstavlja vse, kar je zakonec pridobil pred začetkom zveze ali neodplačno med njenim trajanjem (denimo dediščine ali darila). To premoženje pripada zgolj tistemu zakoncu, ki ga je pridobil, in ni predmet delitve ob morebitni razvezi.

Na drugi strani je skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom ali odplačno med zakonsko zvezo. Pri delitvi tega premoženja velja domneva o enakosti deležev – vsak zakonec ima pravico do polovice skupnega premoženja, čeprav lahko eden od njiju dokazuje drugačno razmerje prispevkov.

Če torej ženitne pogodbe ni, bo v primeru razveze veljalo, da je vse premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo, skupno in predmet delitve. Zakonca lahko premoženje razdelita sporazumno ali, če to ni mogoče, na podlagi sodne odločbe.

Zakaj in kako skleniti ženitno pogodbo?

Ženitna pogodba ni omejena le na obdobje pred poroko. Bodoča zakonca, že poročena zakonca, pa tudi zunajzakonska partnerja jo lahko sklenejo kadar koli – bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. Če se zakonca odločita za sklenitev takšne pogodbe, bo ta veljala od trenutka podpisa dalje, razen če se dogovorita drugače. Če pogodbo skleneta pred poroko, bo začela učinkovati z dnem poroke.

Pomembno je, da se zakonca pred podpisom pogodbe popolnoma seznanita s premoženjskim stanjem drug drugega. Neiskrenost pri tem lahko vodi v izpodbojnost pogodbe, kar omogoča drugemu zakoncu, da pogodbo izpodbija v roku enega leta odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe.

Zato je priporočljivo, da pogodbo sestavi izkušen odvetnik. Po sklenitvi je potrebno pogodbo še vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pri Notarski zbornici Slovenije, kar zagotavlja njeno pravno veljavnost.

Zakaj bi torej sklenili ženitno pogodbo?

Morda se vam na prvi pogled zdi, da ženitna pogodba ni najbolj romantična poteza. Vendar pa njena ključna prednost tiči v tem, da partnerjema omogoči popoln nadzor nad svojim premoženjem in prepreči morebitne zaplete v primeru razveze.

Zakonca lahko s to pogodbo zaščitita svoje premoženje, določita jasna pravila delitve in se izogneta dolgotrajnim sodnim postopkom, ki bi jih prinesla delitev premoženja po zakonitem režimu.

Namesto da bi se soočali z negotovostjo glede delitve premoženja v času, ki je že sam po sebi čustveno naporen, ženitna pogodba zagotavlja jasnost in hitrejšo rešitev.

Stranke se izognejo nepotrebnim stroškom odvetnikov in sodnih taks, kar pomeni, da lahko morebiten proces razveze poteka bolj enostavno, brez dolgotrajnih pravnih sporov in finančne negotovosti.

Zato ženitna pogodba ni le pravni dokument, temveč ključni korak k zaščiti vaše finančne prihodnosti in k zagotovitvi mirnejšega prehoda skozi potencialno turbulentne življenjske prelomnice.

V kolikor boste s partnerjem živeli srečno do konca svojih dni, pa bo ženitna pogodba »življenjska polica«, ki jo ne boste nikoli unovčili.

odvetnik Gregor Verbajs

Ja, točno to se je zgodilo trem družbenikom.

Eden izmed treh družbenikov je zabredel v težave, vzel kredit in zastavil poslovni delež v družbi.

Ker kredita ni mogel odplačati se je znašel v izvršbi, kjer je bil njegov poslovni delež prodan.

Ostala dva družbenika sta tako dobila novega družbenika, ki si ga ne želita.

Namreč lastništvo v družbi z omejeno odgovornostjo temelji na medsebojnem zaupanju družbenikov.

V družbi sodelujejo družbeniki, ki med seboj želijo sodelovati z namenom upravljanja in vodenja družbe oziroma z željo po skupnem delovanju v družbi.

Kaj lahko naredita preostala družbenika?

To je tema za drugo objavo.

Tokrat pa naj opozorim, da bi družbeniki morali predhodno v družbeni pogodbi urediti medsebojne pravice na način, da je mogoče poslovni delež obremeniti (ustanoviti zastavno pravico, opcijo, predkupno pravico, itd.) zgolj s pisnim soglasjem vseh družbenikov.

Primer take določbe v družbeni pogodbi bi bil:

“Za potrebe te Družbene pogodbe izraz “Breme” pomeni kakršnokoli pravico zadržanja, zastave, obremenitve ali zavarovalnega interesa, vključno vendar ne omejeno na pravice oziroma interese, ki izhajajo iz opcij, zastav, hipotek, pogodb o ustanovitvi zavarovanj in/ali predkupnih ter prednostnih upravičenj, in sicer ne glede na to ali takšno Breme izhaja iz pogodbenega dogovora, določil zakonov in drugih predpisov, sodnih odločb ali odločb upravnih organov, pri čemer se nanaša tudi na upravičenje tretje stranke, da odobri popolno izvrševanje pravice imetništva na takšnih deležih.

Noben družbenik ne sme, razen s predhodnim pisnim soglasjem vseh drugih družbenikov, ustanoviti ali dopustiti ustanovitve kakršnegakoli Bremena ali zagotoviti opcij, zamenljivih vrednostnih papirjev in/ali drugačnih pravic glede svojih poslovnih deležev ali njihovih delov.”

Večina družbenih pogodb takih določb nima, ker se vse prevečkrat družbene pogodbe sklepa po »muštru«.

Preglejte svoje družbene pogodbe in jih ustrezno spremenite dokler imate še čas.

Gregor Verbajs, odvetnik

Medtem, ko večina ljudi uporablja ChatGPT kot orodje, s katerim se je zanimivo malo poigrati, je za druge osebni asistent, ki zmore opraviti veliko nalog hitreje in bolje, kot bi jih opravili sami.

Že sedaj je izjemno velika razlika med podjetji in osebami, ki uporabljajo ChatGPT in tistimi, ki ga ne uporabljajo oziroma delajo na stari način. Razlika je tako očitna, kot bi uporabljal običajno pošto, namesto elektronske pošte. Ali kot bi šel na pot peš, namesto z avtom.

Sam gledam na ChatGPT kot na elektronsko pošto.

Elektronska pošta je prinesla veliko pozitivnih lastnosti, kot so: hitrost komunikacije, zmanjšanje stroškov, izjemno organizacijo pošte, globalni doseg saj omogoča komunikacijo po celem svetu, prilagodljivost in več namenskost (omogoča pošiljanje slik, videov, dokumentov, …), sledljivosti, hkrati je pa še okolju prijazna.

Kaj pa je prinesel ChatGPT?

ChatGPT je orodje, ki lahko revolucionira način, kako pristopamo k svojemu delu. V dobi digitalizacije in umetne inteligence so možnosti, ki jih ChatGPT ponuja poklicu, izjemne.

Stvari naredi hitreje, učinkoviteje in bolje, kot bi jih sami.

Tokrat se bom osredotočil na kolege pravnike, odvetnike, sodnike, tožilce, skratka na vse, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravom. Če ChatGPT še ne uporabljajo, jim močno svetujem, da ga začnejo uporabljati nemudoma. Sam menim, da bi zlasti sodnikom izjemno močno olajšal delo, predvsem pa bi delo lahko opravili izjemno hitreje.

ChatGPT se lahko uporabi za različne naloge, od analize pravnih dokumentov do priprave vprašanj za priče, kar pravnikom omogoča, da učinkoviteje in natančneje opravljajo svoje delo.

Analiza Pravnih Dokumentov

ChatGPT omogoča globoko analizo pravnih dokumentov, kot so tožbe in vloge. Zmožen je prepoznati ključna dejstva in trditve ter identificirati pravna vprašanja, ki izhajajo iz teh dokumentov. To odvetnikom pomaga razumeti osnovo vsakega primera in kako najbolje napredovati. Z ocenjevanjem razpoložljivih dokazov lahko ChatGPT pomaga določiti, kateri dokazi so najbolj relevantni in močni ter kateri potrebujejo dodatno preverjanje.

Strategija za Nadaljnje Ukrepanje

ChatGPT lahko ponudi vpogled v možne pravne praznine ali področja, kjer so potrebni dodatni dokazi ali pravna pojasnila, in pomaga pri načrtovanju strategij za naslavljanje teh vprašanj.

Priprava Vprašanj za Priče

Priprava in izvedba pričevanj je ključni del vsakega sodnega postopka. ChatGPT lahko pomaga pri oblikovanju vprašanj za priče, ki segajo od splošnih vprašanj za ugotavljanje verodostojnosti do specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na trditve in dokaze. To omogoča odvetnikom, da svoje vprašanje prilagodijo tako, da izpostavijo ključne točke njihovega primera in poudarijo elemente, ki podpirajo njihovo stran.

Objektivnost in Pridobivanje Informacij

Pri uporabi ChatGPT za pravne namene je pomembno, da se ohranja objektivnost in se osredotoča na pridobivanje relevantnih informacij, ki bodo pomagale pri reševanju primera. ChatGPT lahko služi kot pomoč pri predhodni pripravi pričevanj, da se preveri, kako vprašanja delujejo v praksi in po potrebi prilagodi pristop.

Zaključek

Uporaba ChatGPT v pravni praksi odpira nove možnosti za izboljšanje učinkovitosti, natančnosti in kakovosti pravnega dela. Od analize dokumentov do priprave na sodne postopke, ChatGPT ponuja orodja, ki lahko pomagajo pravnikom pri soočanju z izzivi sodobnega pravnega okolja. Kot vsako orodje pa tudi ChatGPT zahteva skrbno in premišljeno uporabo, da se zagotovijo najboljši možni rezultati za stranke.

Seveda ChatGPT ne bo nadomestil pravnike, je pa vsekakor odlično orodje, ki opravi delo hitreje, učinkoviteje in velikokrat bolje od nas.

Mogoče pa kdaj naredim še kakšno delavnico za kolege pravnike.

Za konec pa še misel profesorja Muhammada Yunusa: »Vsi ljudje so podjetniki. Ko smo bili v jamah, smo bili vsi samozaposleni… iskanje hrane, hranjenje. Ko je prišla civilizacija, smo jo zatrli. Postali smo delo. Pozabili smo, da smo podjetniki.« 

Bodite podjetniki pri svojem delu, pri tem pa si pomagajte s sodobnimi orodji.

Gregor Verbajs, odvetnik

če imate podjetje, ki aktivno dela na svojem razvoju in rasti, potem bo to morda najpomembnejši blog zapis, ki vam je kadarkoli prišel pod roke.

Zakaj?

Ker bom z vami delil največjo skrivnost v odvetniškemu poklicu, ki se tiče sodelovanja odvetnika s podjetji.

Seveda ste se sedaj zagotovo vprašali, kaj je ta skrivnost in zakaj bi z odvetnikom sklenili pogodbo o opravljanju odvetniških storitev, ki jo omenjam v uvodu?

Skrivnost je v tem, da si z odvetnikom zagotovite vsaj (ampak res vsaj) 18 prednosti, ki jih sicer ne bi imeli. Verjetno pa vam še nihče ni predstavil vseh 18 prednosti.

Glede vprašanja, zakaj bi z odvetnikom sklenili pogodbo, pa ima vsaka stranka svoj odgovor, nedvomno pa boste tudi sami našli vsaj en razlog, zakaj bi bilo dobro sodelovati z odvetnikom.

Že s svojimi objavami na blogu vam poskušam pomagati, da svoje pravne probleme kar najhitreje in najlažje rešite. V ta namen vam ponujam konkretna navodila, vzorce izjav, ugovorov, pogodb, itd.

To počnem zato, ker je moje poslanstvo ozaveščati o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja pravnih problemov in s svojim strokovnim znanjem pomagati pri njihovem reševanju. Povedano še drugače, to počnem zato, ker vsakodnevno vidom veliko nesrečnih zgodb, ki jih ne bi bilo, če bi dobili pravočasni nasvet odvetnika.

Zakaj je dobro imeti odvetnika »na pavšalu«:

1. Predvidljivi stroški: Mesečni pavšal omogoča predvidljive pravne stroške, kar olajša načrtovanje proračuna in finančno stabilnost podjetja.
2. Prihranek časa: Sodelovanje z odvetnikom vam omogoča, da se osredotočite na svoje poslovne aktivnosti. Dovolite mi, da se spopadem z vašimi pravnimi težavami, medtem ko vi počnete tisto, kar najbolje znate: vodite podjetje, opravljate svoj poklic ali svoj čas posvetite družini ali hobijem.
3. Prihranek denarja: Kako že pravijo: »čas je denar«, in res je. Pravni problemi z odvetnikom so rešeni hitreje in bolje, kar je gospodarneje in ceneje, poleg tega pa je preventiva bolje od kurative, ker se določenih pravnih problemov, če niso pravilno rešeni, ne da nikoli več urediti.
4. Hitra odzivnost: S pogodbo o mesečnem pavšalu imate takojšen dostop do odvetnika, kar pripomore k hitrejši in pravilnejši rešitvi pravnih težav. Odvetniki stranke na pavšalu obravnavamo prednostno ter smo za njih stalno dosegljivi.
5. Reševanje sporov: Odvetnik lahko izvaja pogajanja in rešuje spore z vašimi poslovnimi partnerji, strankami ali zaposlenimi, kar omogoča hitrejše rešitve in zmanjšuje potrebo po sodnih postopkih.
6. Zaščita intelektualne lastnine: Odvetnik lahko pomaga zaščititi vaše patente, avtorske pravice, znamke in druge oblike intelektualne lastnine ter s tem ohranjati konkurenčno prednost.
7. Pravno svetovanje pri kadrovskih zadevah: Odvetnik vam pomaga pri upravljanju kadrovske politike, vključno s pogodbami o zaposlitvi, različnimi pravilniki in reševanju delovnih sporov.
8. Nasvet o davkih: Pomagamo vam optimizirati davčno breme vašega podjetja, vključno s svetovanjem o davčnih ugodnostih in strategijah za obdavčitev ter zastopanjem pred davčnimi organi.
9. Zagotavljanje spoštovanja GDPR: Pomagamo vam pri pravilni implementaciji Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ter ravnanju z osebnimi podatki vaših strank in zaposlenih.
10. Pomoč pri pravdnih postopkih: V primeru sodnih postopkov vas odvetnik zastopa pred sodišči in vam pomaga doseči najboljše možne izide.
11. Pogost in reden nasvet: Zagotavljamo vam redno svetovanje in pomoč pri pravilih in predpisih, kar vam omogoča boljše upravljanje in izogibanje morebitnim težavam. Poleg tega ste sproti seznanjeni z vsemi pravnimi novostmi na vašem področju.
12. Specializirano znanje: S sklenitvijo dolgoročne pogodbe lahko odvetnik pridobi globje razumevanje vašega podjetja in vaših posebnih potreb. Tako vam lahko pomaga tudi pri poslovnih odločitvah.
13. Povečana učinkovitost: Odvetnik lahko prilagodi svoje storitve specifičnim potrebam vašega podjetja, kar pripomore k boljši učinkovitosti in uspešnosti.
14. Pravna varnost: Odvetniki zagotavljamo, da so vaši pravni dokumenti in poslovne odločitve skladni z zakonodajo, kar zmanjšuje tveganje za pravne težave.
15. Izobraževanje zaposlenih: Odvetnik vam lahko pomaga izobraževati zaposlene o pomembnih pravnih vidikih vašega poslovanja. To je povsem naraven proces, saj se z vsakim reševanjem pravnih zadev vaši zaposleni dodatno izobrazijo o določeni pravni zadevi ter bodo tako v prihodnje bolje pripravljeni na posamezne zadeve, kar bo vodilo v pravno varnost vašega podjetja.
16. Pravni nasvet po meri: Pogodba z odvetnikom omogoča, da odvetnik prilagodi svoj nasvet vašim specifičnim ciljem in potrebam podjetja.
17. Nenehna dosegljivost: Odvetnik je strankam, ki jih ima »na pavšalu« na voljo ves čas in vam lahko pomaga takoj, ko ga potrebujete, saj vas obravnava prednostno.
18. Boljši poslovni ugled: Sodelovanje s strokovnjakom na področju prava poveča vaš ugled in zaupanje strank, partnerjev ter investitorjev. Dokumente, ki jih sestavimo, takoj prepoznate kot delo pravnega strokovnjaka, kar poveča ugled in vašo suverenost pri poslovanju.

Pogodba o mesečnem pavšalu z odvetnikom tako prinaša številne koristi, ki vam pomagajo upravljati pravna vprašanja bolj učinkovito, zmanjšati tveganje in doseči večjo pravno varnost ter ugled za vaše podjetje.

Torej, kako si lahko zagotovite vseh 18 prednosti, ki so navedena zgoraj?

Enostavno.

Potrebno je narediti le eno.

Z odvetnikom morate skleniti Pogodbo o opravljanju odvetniških storitev.

Moja posebna ponudba:

Trenutno imam prostora še za 5 podjetij.

Ja, pet.

Fokus naše pisarne bo na vaše podjetje in na zagotavljanje vseh 18 prednosti, ki so navedene zgoraj.

To je to.

Zelo preprosto, zelo jasno in predvsem zelo učinkovito.

Običajno se naši odnosi s strankami razvijejo v prijateljski odnos, kjer poleg povsem pravnih in poslovnih zadev, rešujemo tudi zasebne zadeve strank, včasih se pa tudi zgolj družimo.

Torej, če potrebuješ kakršnokoli pomoč naše odvetniške pisarne pišite na gregor@op-verbajs.si in dogovorili se bomo za posvet in možnost sodelovanja.

Odvetnik Gregor Verbajs

1. Pravna podlaga

Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju[2] zavzelo stališče, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo.

Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra (377. člen ZFPPIPP). S tem preneha obstajati. Posledica končanja stečajnega postopka je torej res ta, da od stečajnega dolžnika ni mogoče ničesar izterjati.

Treba je upoštevati, da upniki v praksi zahtevajo zavarovanje terjatev z zastavo od tretje osebe prav kot učinkovito zavarovanje pred tveganjem stečaja. Položaj zastavnega upnika jim omogoča, da pridejo do poplačila zunaj stečajnega postopka in ne glede na ta postopek. Podobno velja za poroštvo. Nobenega razumnega, iz narave stečajnega postopka izhajajočega razloga ni mogoče najti niti za utemeljitev, da bi s končanjem stečajnega postopka upniki izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti gospodarske družbe od njenih družbenikov na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti.

Tudi določbe ZFPPIPP, in sicer peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, četrti odstavek 300. člena in sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določajo, da terjatev preneha (le) »v razmerju do stečajnega dolžnika«, ne pa tudi do drugih oseb. Upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, se določbe ZFPPIPP lahko logično razložijo le tako, da izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase.

Za to, da s prenehanjem pravne osebe zaradi končanja stečajnega postopka ne prenehajo tudi njene obveznosti, govori tudi določba 380. člena ZFPPIPP, ki pravi, da če se po končanju stečajnega postopka najde premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, se nad tem opravi stečajni postopek. Smisel stečajnega postopka je lahko le ta, da se dodatno poravnajo obveznosti stečajnega dolžnika. Logičen sklep je, da je stečajni dolžnik prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.

Nadalje 106. člen ZDavP-2[3] določa, da davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, pri čemer se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register. Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha. Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

2. Razmislek o trenutni pravni ureditvi in stališču Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)

Zaradi gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, se je izjemno povečalo število stečajnih postopkov. Tudi zaradi trenutne recesije se bo v nekaj letih verjetno znatno povečalo število stečajnih postopkov. V stečajnih postopkih običajno ostanejo neplačani tudi davki in prispevki iz delovnega razmerja.

Neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1[4].

Ker se kazenski postopki zoper odgovorne osebe (direktorje, družbenike, itd.) začnejo šele čez nekaj let po začetku stečajnega postopka in ker so državni tožilci naklonjeni poravnavam in poplačilu škode nastale zaradi kaznivega dejanja, odvetniki v praksi iščemo možne rešitve nastale situacije na način, da bila sprejemljiva za vse strani (delavca, državo in odgovorno osebo).

Delavec želi imeti plačane davke in prispevke, da se mu bodo plačila lahko upoštevala v pokojninsko osnovo, država želi imeti plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa želi ustavitev kazenskega postopka zoper njo.

Delavec, za katerega niso bili plačani davki in prispevki, za tisto obdobje nima vštetih v pokojninsko osnovo. Ni povsem mogoče ugotoviti, kako bo ta izpad osnov vplival na končno povprečje pri izračunu pokojninske osnove, lahko pa domnevamo, da bo delavec oškodovan. V postopku reševanja takih zadev je tudi stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo delavec verjetno oškodovan.

V kazenskih postopkih velikokrat ugotavljam, da ostanejo neplačani davki in prispevki zgolj za nekaj mesecev, običajno od 3 do 6 mesecev, ki predstavlja čas ko je gospodarska družba postala insolventna in prenehala s plačevanjem davkov in prispevkov delavcem ter začetkom stečajnega postopka. Tako, da zneski neplačanih davkov in prispevkov v praksi znašajo med 5.000,00 do 40.000,00 EUR, redko tudi več.

Ker po koncu stečajnega postopka ni več pravne osebe ki bi bila dolžna plačati davke in prispevke, in ker zaradi pravila po 106. členu ZDavP-2 ni več davčne obveznosti oziroma le-ta z odpisom preneha, je trenutno stališče FURS, da tretje odgovorne osebe (npr. direktorji ali  družbeniki) ne morejo plačati neplačanih davkov in prispevkov.

3. sklep

Odgovor na uvodno vprašanje, ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika, je po trenutnem stališču FURS[5] negativen, saj na podlagi 106. člena ZDavP-2 z odpisom davčna obveznost preneha. Obveznost, ki je prenehala, pa po stališču FURS ni mogoče plačati.

Vendar pa je stališče Vrhovnega sodišča RS jasno, da obveznosti stečajnega dolžnika po njegovem prenehanju zaradi stečajnega postopka, ne prenehajo in se lahko poplačajo bodisi iz premoženja, ki je predmet zavarovanja ali s strani drugih oseb (porokov, družbenikov pri spregledu pravne osebnosti, itd.).

Verjetno FURS svoje stališče črpa iz dejstva, da je ZDavP-2 nasproti določbam Obligacijskega zakonika[6] in ZFPPIPP specialnejši.

Pa vendar je po mojem mnenju trenutna ureditev (ali zgolj stališče FURS) v škodo tako delavcu, kot tudi državi in odgovorni osebi.

Torej kaj bi bilo bolj pravilno? Ali je bolje, da ostanejo oškodovani delavci pri pokojnini in država pri pobiranju davkov in prispevkov?

Ali bi bilo bolje, da bi omogočili plačilo davkov in prispevkov s strani tretjih oseb (direktorjev, družbenikov…), ker bi tako delavci imeli vse pravice pri pokojnini, država pa plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa se ne bi znašla v kazenskem postopku?

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir naslovne fotografije: data.si

[1] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).

[2] Pravna mnenja 1/2013, str. 7, obr.

[3] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).

[4] Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008 in nasl.)

[5] Finančna uprava Republike Slovenije.

[6] Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001 in nasl.).

Uvedba e-gospodarstva oz. novo alternativno plačilno sredstvo v obliki virtualne valute oz. kriptovalute je današnjemu svetu še vedno popolna novost in nepoznano področje, zato sva se odločila, da podava kratek pregled navedenega področja. Navedeni članek boste lahko zasledili tudi na drugih portalih, saj želiva podjetnikom približati pojasnila, ki bodo predstavljena v nadaljevanju.

Predmetni članek podjetniku oz. gospodarskim družbam omogoča vstop v svet kriptovalut, predvsem pa seznanitev s pomembnimi vidiki uporabe kriptovalut tako s pravnega, računovodskega ter davčnega vidika ureditve kriptovalut.

PRAVNI VIDIKI UREDITVE KRIPTOVALUT V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU (plačilno sredstvo ali zgolj menjalno sredstvo?)

Kriptovalute so digitalne oz. virtualne valute, ki uporabljajo kriptografijo. So plačilni institut, ki je pravnemu sistemu Republike Slovenije še dokaj neznan, saj trenutno poslovanje s kriptovalutami v Republiki Sloveniji še ni zakonsko regulirano, prav tako pa Republika Slovenija do danes ni vzpostavila nadzora s strani Banke Slovenije oz. kakšnega drugega državnega organa, ki je ustanovljen za namen nadzora uporabe plačilnih institutov.

Ob navedenem je tako mogoče razbrati, da kriptovalute v Republiki Sloveniji še niso »zakonito« plačilno sredstvo, saj njihova uporaba še ni zakonsko urejena, kljub navedenemu pa je plačevanje s kriptovalutami vseeno legalno, in sicer pri ponudnikih, ki tovrstno plačilo omogočajo. Navedeno tako bolj spominja na menjalno sredstvo in ne na plačilno sredstvo.

Da gre za »menjalno sredstvo« pa izhaja tudi iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), v katerem je v 48. točki 3. člena ZPPDFT-1 urejeno, da je »virtualna valuta« digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka, niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo tako fizične kot pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje ali izmenjuje.

Kljub temu, da na podlagi definicije v ZPPDFT-1 kriptovaluta nima pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, je Salvador postal prva država na svetu, ki je sprejela bitcoin za zakonito plačilno sredstvo.

Ravnokar pa so razvijalci v Kazahstanu razvili platformo na Blockchain tehnologiji, ki omogoča nakup nepremičnine v 15 minutah, brez obiska banke in drugih institucij. Podpis pogodbe, plačilo, registracija pri bankah in vpis v register nepremičnin bo vse potekalo po spletu.

Če pustimo nepremičnine ob strani, ker so bolj zahtevne, pa verjetno veste, da lahko s kriptovalutami plačujete tako v fizičnih kot spletnih trgovinah. Na primer BTC City se je spremenil v pravo bitcoin mesto.

RAČUNOVODSKI VIDIK UREDITVE KRIPTOVALUT V REPUBLIKI SLOVENIJI

Ker ima Slovenija kar nekaj zelo dobrih strokovnjakov na področju Blockchain tehnologije in so bili ti strokovnjaki v Blockchain skupnosti prisotni že zelo zgodaj, se je Slovenija iz vidika računovodske ureditve kriptovalut postavila na seznam držav, ki so dokaj zgodaj vzpostavili računovodska pravila glede uporabe kriptovalut oz. zavzeli stališče glede ureditve kriptovalut.

Kot izhaja že iz pravnega vidika, kriptovalute ne izpolnjujejo kriterijev, ki bi ji omogočile pripoznavo kot denarnega sredstva. Vsekakor je dodatno zmedo postavila sodba sodišča EU (C-264/14), kjer je kriptovaluta za namen obdavčitve DDV definirana kot plačilno sredstvo. Furs pojasnjuje, da je kriptovaluta za namen obdavčitve z DDV plačilno sredstvo, ki pa ni denarno sredstvo niti finančni instrument.

Z računovodskega vidika se lahko pravne osebe v Sloveniji odločijo za vodenje poslovnih knjig skladno z Zakonom o gospodarskih družbah – 1 (»ZGD-1«) in sicer na podlagi Slovenskih računovodskih standardov (»SRS«) ali Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (»MSRP«), vendar pa tako v SRS kot tudi v MSRP računovodska obravnava kriptovalut trenutno še ni določena oziroma urejena.

K MSRP do danes še niso bila podana pojasnila glede obravnave poslov s kriptovalutami s strani upravnega odbora, ravno nasprotno pa je Slovenski inštitut za revizijo že leta 2015 sprejel strokovno razlago glede izkazovanja naložb v kriptovalute.

V zvezi z računovodsko ureditvijo kriptovalut je bilo dalje dne 17. 10. 2018 sprejeto Pojasnilo k SRS 22 (2016), iz katerega izhaja, da izdajatelj žetonov ICO zbrana sredstva izkazuje po posameznih vrstah zbranih sredstev. Dalje se vplačana sredstva v kriptovalutah izmeri in obračuna po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali pa izmeri in obračunava po nabavni vrednosti. Začetne meritve in obračunavanja kriptovalut organizacija ne sme spremeniti vse do odprave njihovega pripoznanja, vse navedeno pa mora biti razkrito v prilogi k računovodskim izkazom.

Glede na izbiro računovodskih standardov so bila podana različna mnenja strokovnjakov, pri čemer pa je večina strokovnjakov zagovarjala stališče, da se kriptovalute v računovodskih izkazih lahko pripoznajo kot zaloge (po MRSP) vendar pod pogojem, da so namenjene trgovanju in uporabi za plačilno sredstvo, dalje pa v primerih, če kriptovalute ustrezajo opredelitvi dolgoročnega sredstva se jih v računovodskih izkazih pripozna kot neopredmeno sredstvo (po MRSP).

Pripoznavanje kriptovalut kot finančne naložbe oz. finančne inštrumente trenutno deli mnenja strokovnjakov. V ta namen je v aprilu leta 2015 Slovenski inštitut za revizijo (»SIR«) objavil strokovno razlago na področju kriptovalut, iz katere izhaja, da se naložbe v kriptovalute v računovodskih izkazih izkazujejo kot finančne naložbe (po SRS, ne pa po MRSP). Ob navedenem je potrebno izpostaviti, da večina strokovnjakov meni, da kriptovalute ne ustrezajo pogojem, da bi se lahko prepoznavale kot finančni inštrument.

Pomembnost izbire računovodenja je ključna pri nadaljnjem računovodenju kriptovalut. Podjetje, ki poroča po MSRP, ne more upoštevati Fursovih pojasnil pa tudi ne odločitve Sodišča EU, da je kriptovaluta plačilno sredstvo. MRSP definicije plačilnih sredstev ne vsebujejo.

Izjemno pomembna je tudi presoja za kakšen namen podjetje pridobi kriptovaluto. Ali jo bo prodala kasneje, v nedoločenem času in realizirala razliko v ceni – naložbenje. Ali je namen podjetja, da jo kupi za znanega kupca, ki mu bo kripto valuto prodala, ali za neznanega kupca, pri čemer se podjetje dejavno ukvarja z nakupom in prodajo kripto valut (v kratkem časovnem obdobju) – trgovanje ali pa z namenom plačevanja.

KRIPTOVALUTE KOT DENARNO SREDSTVO, FINANČNA NALOŽBA OZ. INŠTRUMENT, ZALOGA, ALI NEDENARNO SREDSTVO

Ureditev kriptovalute kot denarnega sredstva na podlagi SRS in MSRP ni mogoče, saj kriptovaluta trenutno ne izpolnjuje kriterijev za pripoznavo kot denarnega sredstva, saj ne zadostuje opredelitvi denarnih sredstev, niti ne predstavlja dobroimetja pri nobeni finančni instituciji. Ne glede na navedeno pa je pri opredelitvi kriptovalute potrebno vzeti v zakup visoka tveganja, ki pa pri kriptovalutah glede na spremembe vrednosti predstavljajo veliko polemiko. Namreč kriptovalute so še vedno zelo volatilne, čeprav glavni poslovni modeli (ETH, DOT, SOL…) nihajo vedno manj in so čedalje bolj podobni gibanju delnic.

Zato je ureditev kriptovalut kot finančno naložbo oz. finančni inštrument trenutno težko sprejemljivo, saj so mnenja strokovnjakov precej deljena, saj MSRP in SRS finančni inštrument opredeljujejo kot pogodbo, na podlagi katere nastane finančno sredstvo ene organizacije in hkrati finančna obveznosti ali kapitalski inštrument druge organizacije, pri čemer imajo strokovnjaki zato deljenega mnenja, saj kriptovalute po njihovem mnenju ne ustrezajo kriterijem za pripoznavo kot finančnega inštrumenta, saj v poslovanju s kriptovalutami ne gre za pogodbeni odnos, le ta pa je pogoj, da sploh lahko nekaj opredelimo kot finančni instrument.

Drugačno mnenje pa je pri opredelitvi kriptovalut kot finančne naložbe po SRS. V zvezi z navedenim je SIR sprejel strokovno razlago, da se naložbe v virtualne valute izkazujejo kot finančne naložbe. SRS finančne naložbe opredeljuje kot sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima podjetje naložene, donosi, ki izhajajo iz njih, pa povečujejo finančne prihodke podjetja.

Ob navedenem je potrebno razlikovati med poslovnimi prihodki, ki pa izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru rednega poslovanja podjetja. Po mnenju SIR bi bilo potrebno virtualne valute razvrstiti med finančna sredstva, ki so merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali  po nabavni vrednosti. V kolikor se odločimo za vrednotenje po nabavni vrednosti bo podjetje pripoznalo kriptovaluto po vrednosti, ki jo je plačala za pridobitev finančne naložbe. V kolikor se podjetje odloči za merilo po pošteni vrednosti, bi bilo potrebno vrednost kriptovalute izmeriti po objavljenem tečaju in razliko do njihove vrednosti pripoznati kot finančni prihodek ali odhodek. Dalje je po mnenju SIR pridobljene kriptovalute z rudarjenjem potrebno pripoznati med finančna sredstva in za isti znesek pripoznati poslovne prihodke.

Kriptovalute se lahko po definiciji zalog po MSRP (sredstva v opredmeteni obliki, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju) pripoznajo kot zaloge. Definicija zalog in MSRP namreč omogočajo dejstvo, da zaloge niso v fizični obliki. Kot zaloga se kriptovalute v računovodskih izkazih pripoznajo, če so namenjene prodaji v rednem poslovanju podjetja, kot je npr. trgovanje in uporaba za plačilno sredstvo.

Povedano še drugače:

1. Najprej si morate kot podjetje izbrati standard računovodenja (SRS ali MRSP).
2. Če izberete SRS lahko kriptovalute opredelite kot finančno naložbo. V poslovne knjige jih lahko pripoznate po nabavni vrednosti in ob prodaji kriptovalute le-ta predstavlja vaš prihodek (dobiček ali izgubo). Lahko pa kriptovaluto pripoznate po pošteni vrednosti, pri kateri je potrebno učinek izkazati v izkazu poslovnega izida in ne preko kapitala. Če vrednotite po pošteni vrednosti na presečni dan izmerite vrednost vaših kritovalut.
3. Če izberete MSRP standarde lahko kriptovaluto opredelite kot zaloge, kjer bi opozorili na vrednotenje zaloge po izvirni/nabavni vrednosti, razen če ste blagovni posrednik.
4. Če izberete MSRP standarde lahko kriptovaluto opredelite tudi kot neopredmetena sredstva, kjer se zopet odločamo o načinu vrednotenja.

Ker sva s strani podjetnikov prejela glede kriptovalut več vprašanj sva v nadaljevanju odgovorila na štiri vprašanja.

1. Kako se naj kriptovalute obravnavajo v bilanci v primeru, da podjetje kupi kriptovalute z namenom dolgoročne investicije (vsaj nekaj let)?

V kolikor podjetje računovodi po SRS se vodi kot finančno naložbo. Merjenje finančnih  naložb (nabavna ali poštena vrednost) je odvisna od primera do primera. Bi pa poudarili, da se le-ta ne sme spreminjati do odprave njihovega pripoznanja. Povedano še drugače. Ko se odločite za način vrednotenja kriptvalut, ga ne morete odpraviti, če bi vam drug način merjenja v tistem letu bolj ustrezal.

2. Če podjetje »rudari« s kriptovalutami, kako se prikaže prihodek kriptovalut v podjetju?

Podjetje za rudarjenje dobi plačilo v kritpovaluti. To je njegov prihodek od opravljene storitve. Kriptovaluto ovrednoti v fiat valuti na dan pridobitve in knjiži v poslovne knjige kot prihodek. Na drugi strani pa ima možnosti pripoznavanja kriptovalute kot naložbo (SRS), zalogo (MRSP) ali neopredmeteno sredstvo (MRSP). Odvisno od namena uporabe.

3. Kako se računovodsko upoštevajo plačila za opravljeno delo/storitev prejeta v kriptovalutah?

Plačilo s kripto sredstvi, kot npr. kripto valutami (npr. Bitcoin), kripto žetoni oziroma ostalimi kripto sredstvi, se po ZDavPR obravnava kot gotovinsko plačilo, ker med plačilo z gotovino sodijo tudi drugi podobni načini plačila. Zavezanci, ki sprejemajo plačila v krito valutah morajo imeti davčno blagajno. Ker pa računovodski standardi ne govorijo o kripto valuti kot o plačilnem sredstvu, ampak kot sredstvo pridobljeno z zamenjavo, je trenutna razlaga, da za plačilo blaga zmanjšamo:

• Po SRS naložbo (upoštevajoč pojasnilo 1 k SRS 11, sodbo sodišče EU in Fursovo mnenje)
• Po MRSP zalogo ali neopredmeteno sredstvo kripto valute in poplača blago.

4. Ali si lahko kriptovalute izplačam na svoj popoldanski s.p.?

Presojanje ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne po mnenju Furs temelji na posamičnih primerih, ki jih navaja tudi Furs v svojih pojasnilih. V praksi bi lahko poudarili, da je ključ presojanja ali gre za opravljanje dejavnosti ali ne v številu opravljenih transakcij in namena uporabe kriptovalut. V kolikor pri trgovanju s kriptovalutami ugotovimo, da gre za opravljanje dejavnosti, bi se lahko poslužili tudi oblike normiranstva. Prihodek je razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo. Podjetniku bi svetovala, da vodi evidence trgovanja s kriptovalutami. Tako bo dokazoval opravljanje dejavnosti.

DAVČNI VIDIK UREDITVE KRIPTOVALUT V REPUBLIKI SLOVENIJI

V tem prispevku obravnavava samo davčni vidik kriptovalut za gospodarske družbe in podjetnike. Vendar zgolj v vednost pojasnjujeva, da je v pripravi predlog zakona o davku od virtualnih valut, ki bo, v kolikor bo sprejet, veljal za fizične osebe. Na davčnem področju ima poslovanje s kriptovalutami različne davčne implementacije. Glede na navedeno je tako z vidika doseganja dohodka iz poslovanja s kriptovalutami pomembno predvsem to kakšna je davčna obravnava takšnega dohodka ob tem pa je potrebno upoštevati tudi vidik davka na dodano vrednost.

V zvezi z davčnim vidikom ureditve kriptovalut je Finančna uprava RS podala že kar nekaj pojasnil glede davčna obravnave poslovanja s kriptovalutami, trenutno pa so v veljavi pojasnila iz leta 2018 z naslovom »Davčna obravnava poslovanja z vritualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS«.

Ureditev po ZDoh-2 (dohodek, ki ga dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti):

Pri kvalifikaciji podjetniške dejavnosti je v skladu z določbami ZGD-1 in sodno prasko odločilno, da se opravlja trajno, dalje da se opravlja na trgu oz. za trg ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporablja iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Glede na navedeno in v skladu s 46. členom ZDoh-2 se za dohodek od dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

V primerih opravljanja dejavnosti trgovanja s kriptovalutami ali dejavnosti rudarjenja kriptovalut se upoštevajo vse relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera. Finančna uprava RS je v pojasnilu navedla splošne kriterije, ki kažejo na opravljanje dejavnosti in tako davčnim zavezancem olajša presojo ali gre pri poslovanju s kriptovalutami za opravljanje dejavnosti v skladu z ZDoh-2 ali ne. Kriteriji, ki kažejo na opravljanje dejavnosti so tako npr. večje število in večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, znatno število trgovalnih dni v obdobju enega leta, večja povprečna vrednost protfelja virtualnih valut v letu itd.

Ureditev po ZDDPO-2

Po splošni določbi 12. člena ZDDPO-2 se davčna osnova ugotavlja na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih na podlagi računovodskih pravil.

V zvezi z navedenim je SIR, pristojen za tolmačenje SRS v publikaciji SIR*IUS v aprilu leta 2015 pojasnil, da je posedovanje primeroma Bitcoinov in drugih virtualnih valut (kriptovalut) v poslovnih knjigah potrebno izkazovati kot finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Glede na navedeno jih je bilo tako na bilančni presečni dan potrebno izmeriti po objavljenem tečaju in razliko do njihove knjigovodske vrednosti pripoznati med finančnimi prihodki/odhodki. Kot smo že omenili, upoštevaje SRS lahko vrednotimo svojo naložbo tudi po nabavni vrednosti. Ob prodaji pa pripoznamo dobiček ali izgubo.

Ureditev po ZDDV-1

Po ureditvi ZDDV-1 je pri obdavčitvi kriptovalut pomembno za kakšno transakcijo s kriptovalutami dejansko gre v posameznem primeru, v zvezi s tem pa poznamo naslednje transakcije in njihov davčni obračun:

• Provizija oz. plačilo za storitev menjave običajnih valut za enoto katerekoli virtualne valute, ki predstavlja plačilno sredstvo: v tem primeru je storitev menjave oproščena plačila DDV skladno s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 kot transakcije menjave tradicionalnih valut;
• Rudarjenje: predstavlja transakcijo, ki ni podvržena DDV, saj nima določenih strank, saj nove virtualne valute z rudarjenjem samodejno ustvarijo omrežje. Drugače bi bilo v primerih, kadar bi »rudar« pri potrjevanju transakcij prejel nove virtualne valute ali provizijo. Na ta način je stranka določena, taka storitev bi bila predmet DDV, saj je bila storitev opravljena za plačilo. V tem primeru je transakcija oproščena plačila DDV skladno s 4.c točko 44. člena ZDDV-1 kot transakcija v zvezi s plačili in nakazili. V zvezi z navedenim je potrebno omeniti tudi dejstvo, da ker je rudarjenje virtualnih valut transakcija, ki ni predmet DDV, od nabave programske in strojne opreme za rudarjenje virtualnih valut praviloma ni pravice do odbitka DDV. Obstoj pravice do odbitka DDV bi bila le v primerih, če bi bilo potrjevanje transakcij opravljeno naročnikom s sedežem zunaj Evropske unije in bi bilo potrjevanje transakcij z virtualnimi valutami lahko oproščena plačila DDV skladno s 4.c točko 44. člena ZDDV-1. Navedeno izhaja iz mnenja Furs, ki pa se lahko skozi čas spreminja, zato je potrebno tekoče spremljanje pojasnil Furs;
• Menjalne platforme: delujejo kot nekakšen posrednik, sicer ne opravlja menjalne storitve, vendar pa njihova infrastruktura omogoča menjavo. Te omogočajo neposredno trgovanje med uporabniki kriptovalut pri čemer pa lahko platforma zaračuna za uporabo programa. Vse storitve menjalnih platform, ki delujejo kot posredniki, so predmet obdavčitve z DDV;
• Elektronske denarnice: vse storitve e-denarnic, ki so opravljene za plačilo, so na podlagi 4.d točke 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila davka, saj so storitve digitalnih denarnic neposredno povezane s plačanimi sredstvi.

Glede izdaje kriptografskega žetona, za katerega še ni znano, za katere produkte in storitve ga bo v prihodnosti mogoče zamenjati ni predmet obračuna DDV. Ta postane predmet obračuna DDV ko se žeton porabi za plačevanje posameznih produktov in storitev.

Ureditev po ZDFS

Finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV, so v skladu z Zakonom o davku na finančne storitve (»ZDFS«) obdavčene z davkom na finančne storitve.

SKLEP

Blockchain tehnologija in z njo povezane kriptovalute so se razvile s strani računalniških genijev in verjetno na začetku bolj za zabavo, kot resno uporabo. V dneh pisanja tega članka je bila objavljena študija, da 99% ljudi iz Mehike in Brazilije, ter 96% Američanov ne razume osnovnih konceptov kriptovalut. Navedeno dokazuje, da je glede Blockchain tehnologije in kriptovalut še veliko potenciala.

V izjavi ameriškega komika Stephen Colbert, da je Blockchain “zlato za piflarje”, je kar nekaj resnice, saj so ti »piflarji« zdaj postali odrasli, tehnologija Blockchain pa ustvarja ogromne gospodarske in finančne priložnosti ter revolucionarne inovacije v marsikateri panogi. Kot predstavljeno v članku je celo nakup nepremičnin možen preko Blockchain tehnologije.

Kljub temu, da je med ljudmi še vedno veliko nejasnosti okoli kriptovalut, se je potrebno zavedati, da gre za tehnologijo, ki že sedaj ustvarja vrednost na trgu, verjetno pa bo ta vrednost skozi čas še večja. Kot je povedal že Marc Kenigsberg, ustanovitel Bitcoin Chaserja: “Blockchain je tehnologija. Bitcoin je zgolj prva glavna manifestacija njegovega potenciala” in glede na dejstvo, da se ljudje šele spoznavajo s konceptom kriptovalut, je potencial Blockchain tehnologije in kriptovalut izjemno velik.

Seveda se hkrati s prihodom navedenega zavedno ali nezavedeno spreminja tudi družba in njena organizacija, ker gre za področje, kjer nadzor s strani institucij ni zaželen. Vsekakor pa bo pravna ureditev kriptovalut in z njo povezanih institucij krepila zaupanje v kriptovalute.

Dejstvo, da se zaupanje v kriptovalute povečuje, pa na primer dokazuje tudi v oktobru 2021 lansiran BITO, prvi ameriški Bitcoin futures ETF – indeksni sklad, ki je v prvem dnevu ustvaril za skorajda eno milijardo trgovalnega prometa, kar pomeni, da je bilo to drugo najbolj popularno lansiranje v celotni zgodovini indeksnih skladov.

Gregor Verbajs, odvetnik

Katarina Ložar, Vizija računovodstvo d.d.

Vir slike: www.medium.com (Panaesha Capital Advisory)

Ali veste kakšen znesek plače mora ostati dolžniku, če je v postopku osebnega stečaja?

Taka vprašanja postavljajo upniki in dolžniki.

Upniki želijo vedeti, ali bo njihov izvršilni postopek uspešen. Dolžnike pa zanima, koliko denarja jim bo ostalo za normalno življenje.

Ne glede na to, ali gre za izvršilni postopek ali za postopek osebnega stečaja, so pravila glede izvršbe na plačo enaka.

Izvršba na plačo

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.

Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče.

Sodišče lahko samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo.

V praksi načeloma upniki, ker so bolj aktivni, prej ugotovijo, da je dolžnik zamenjal zaposlitev, zato je priporočljivo, da upniki obvestijo sodišče o novi zaposlitvi, da sodišče čim prej pošlje sklep o izvršbi novemu delodajalcu.

Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu. Pazite na navedeni 15 rok in ne pozabite, da lahko kljub sklepu o ustavitvi izvršbe na plačo posredujete podatke o novem delodajalcu.

Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):

1. ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, spadajo v stečajno maso,
2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz navedene 1. točke, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

Za izterjavo stalnih prejemkov se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.

Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu stečajno sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Omejitev izvršbe

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (plača), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki 1. odstavka 102. člena ZIZ – to je v naslednji točki v tem zapisu (zakonite preživnine do otrok…), do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Povedano še drugače, v praksi je najbolj pogosta situacija, da mora dolžniku ostati 76% minimalne plače.

Enake omejitve veljajo tudi v stečajnem postopku na podlagi 389. člena ZFPPIPP.

1. Opozorilo za delodajalce

Izvršbo na plačo za delodajalce je potrebno obravnavati resno, saj lahko pride do izvršbe zoper delodajalce.

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

V kolikor ste delodajalec izvršujte sklep o izvršbi. Če ne veste kako vprašajte odvetnika.

Zgornji predlog lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka.

Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.

Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena ZIZ, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena ZIZ, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.

Zakon tako daje možnost upniku, da predlaga izdajo sklepa o izvršbi zoper delodajalca, prav tako pa ustvarja podlago za odškodninsko odgovornost.

Zato delodajalce opozarjam, naj izvajajo sklep o izvršbi, ker sicer bodo lahko sami odgovarjali za terjatev upnika, s katero načeloma nimajo ničesar skupnega, razen to, da so imeli zaposleno osebo, ki je bila dolžnik upniku.

Enako velja za postopek osebnega stečaja, ker lahko stečajno sodišče naloži, da mora delodajalec v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plačata vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov.

1. Program za izračun izvršbe na plačo

Ker veliko upnikov in dolžnikov zanima, kakšen znesek bo dolžniku dejansko ostal na računu oziroma za kakšen znesek bo izvršba upnika uspešna, lahko to najlažje preverite sami s pomočjo aplikacije, ki obstaja za izračun izvršbe na plačo.

Svetujem vam aplikacijo na internetni strani: https://www.iusinfo.si/Tools/Index?Type=SalaryEnforcement

Navedena aplikacija je preprosta za uporabo.

Bodite pozorni na to, da je z izvršbo mogoče poseči tudi na naslednje prihodke:

• regres;
• odpravnino;
• stroške za prehrano med delom,
• stroške za prevoz na delo in z dela,
• stroške, povezane s službenim potovanjem
• dodatke na delovno dobo…

Vnesite podatke in aplikacija vam bo pokazala razpoložljiv delež plače za poplačilo terjatev upnikov.

Odvetnik Gregor Verbajs

Ali obstaja verjetnost, da bomo imeli hiperinflacijo?

Kaj je hiperinflacija?

Hiperinflacija je ekstremno visoka rast cen, ki povzroči precejšnji upad vrednosti državne valute. Hiperinflacija je inflacija, ki se je ne da več kontrolirati in v ekstremnih oblikah lahko povzroči zlom celotnega monetarnega sistema v državi. Čeprav natančne meje za hiperinflacijo ni, nekateri ekonomisti zagovarjajo, da inflacija postane hiperinflacija, ko preseže stopnjo 50% na mesec. Navedeno se je že zgodilo tudi pri nas, in sicer leta 1989.

Kdaj se pojavi hiperinflacija?

Hiperinflacija se največkrat pojavlja v časih, ko je količina denarja v obtoku povečana ne da bi bila podprta z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP). Pretirano tiskanje denarja s strani centralnih bank je ključni razlog za takšen pojav in ravno to se dogaja sedaj. Ob takšni neuravnovešenosti ponudbe in povpraševanja na denarnem trgu cene izdelkov in storitev začnejo rasti in lokalna valuta začne izgubljati na vrednosti.

Kdaj je bila najhujša hiperinflacija?

Eden najhujših primerov hiperinflacije se je zgodil v Nemčiji med letoma 1920 in 1923. Predpostavlja se, da so se cene v povprečju podvojile vsakih 28 ur oz. približno 3.000.000% na mesec. Valutni tečaj z ameriškim dolarjem je znašal 1 USD za 4.200.000.000 DEM (december 1923).

V Sloveniji je bila decembra 1989 inflacija 55,9%.

Ali se sedaj pretirano tiska denar?

Odgovor je seveda pritrdilen, saj se masa denarja trenutno veča z astronomsko hitrostjo. Tako, kot da ne bi obstajal jutrišnji dan.

Pravzaprav svetovne centralne banke pospešeno tiskajo denar že vse od finančne krize 2008. Dodatni zagon tiskanju pa je dodal tudi koronavirus.

Vendar po drugi strani se je hitrost kroženja denarja (verjetno ravno zaradi koronavirusa in strahu, ki ga je povzročil) močno upočasnilo, zato inflacije trenutno še ne čutimo.

Trenutno ves presežek (sveže natisnjenega) denarja dobijo večinoma bogati, ki ga ne potrebujejo za potrošnjo, ampak ga dodatno investirajo (delnice, kriptovalute…), kar se odraža na zelo lepi rasti finančnih trgov.

Ali se tiskanje denarja že pozna v realnem življenju?

Pozna se že, vendar ne v celoti.

Trenutno so se močno podražile cene gradbenih materialov, nekaj malega pa tudi drugi proizvodi.

Po pisanju različnih medijev so se podražili plastični in kovinski materiali, kamnine, opečni in cementni izdelki in keramika, povprečno med deset in 30 odstotki.

Armaturno železo se je samo od začetka leta (torej v 6 mesecih) podražilo za 20 odstotkov, v zadnjem letu pa skoraj za 100%, opečni in keramični izdelki za 30 odstotkov, bitumenski proizvodi med 5 in 10 odstotki in plastični proizvodi med deset in 15 odstotki.

V kolikor se bodo stvari še bolj »normalizirale« in se bo gospodarstvo vrnilo v »stare« tirnice ter se bo hitrost kroženja denarja (ob vsej količini denarja v obtoku) povečala, je velika verjetnost, da se pojavi hiperinflacija. Seveda bodo centralne banke poskušale inflacijo regulirati, vendar pa tudi monetarna politika ni vsemogočna.

Kako se lahko zavarujete pred (hiper)inflacijo?

Pred inflacijo se lahko zavarujete z inflatorno klavzulo, ki predstavlja valorizacijo denarnih terjatev.

Kaj je valorizacija denarnih terjatev?

Valorizacija denarnih terjatev (obveznosti) je metoda, z uporabo katere dosežemo, da ima vsota denarnih enot, ki so predmet obveznosti ob plačilu enako kupno moč kot v času nastanka obveznosti. Valorizacija denarne obveznosti se opravi z uporabo ene izmed valorizacijskih klavzul, imenovane tudi »zaščitne klavzule«

Kaj je valorizacijska klavzula?

Valorizacijska klavzula je dogovor v zvezi z denarno obveznostjo, po katerem se nominalna višina denarne obveznosti spreminja v neposrednem razmerju z gibanjem vrednosti (ali cene) izbranega standarda. Ta standard je lahko blago, vključno z zlatom (zlata klavzula), tuja valuta (valutna klavzula), indeks cen (indeksna klavzula) ali inflacija (inflatorna klavzula).

Kaj morate nujno narediti?

V vse pogodbe, ki jih sklepate morate vnesti inflatorno klavzulo, ki bo terjatve oz. obveznosti varovala pred morebitno inflacijo.

Upam, da hiperinflacije ne bomo imeli, vendar že v primeru, da se pojavi inflacija v višini 10% ali 20% lahko to zelo vpliva na cene proizvodov in storitev ter posledično na vaše terjatve.

Kakšna je trenutna inflacija?

Trenutna letna inflacija znaša 2,1%, mesečna pa 0,9%.

Vendar nihče ne ve kdaj inflacija lahko znatno zraste, zlasti zato, ker so trenutno podani vsi pogoji za takšno rast (velika količina natisnjenega denarja, počasno kroženje denarja, izjemno nizke obrestne mere) in je po mnenju strokovnjakov zgolj vprašanje časa, ali bomo padli v višjo inflacijo ali pa popolnoma v deflacijo, v depresijo.

Kako izgleda inflatorna klavzula?

Inflatorna klavzula najbolj poenostavljeno izgleda tako:

»Stranki se dogovorita, da se terjatev glavnice indeksira oziroma poviša v skladu z letno inflacijo v Republiki Sloveniji.

Indeksacija glavnice se izvede enkrat letno, in sicer 1.1. v vsakem koledarskem letu. Upnik se zaveže o novem znesku indeksirane glavnice obvestiti dolžnika v roku 15 dni.

Od novega zneska indeksirane glavnice tečejo pogodbene in zakonske zamudne obresti.

Terjatev se indeksira vse do dokončnega poplačila.«

Klavzula je lahko tudi obsežnejša in podrobno dogovorjena.

Glede na trenutno situacijo bi predlagal, da se dogovorite, da se inflacija usklajuje v skladu z mesečno inflacijo, saj obstoji verjetnost, da v kolikor bo prišlo do inflacije, da se bo ta lahko iz meseca v mesec znatno poviševala.

Sklep

Preglejte svoje pogodbe in v kolikor v njih nimate inflatorno klavzulo, se o njej dodatno dogovorite (npr. z aneksom).

Pri sklepanju novih pogodb bodite previdni, da boste v pogodbo vnesli tudi inflatorno klavzulo.

Namen inflatorne klavzule je, da dobite vedno enako vrednost terjatve in da se terjatev skozi čas ne zmanjšuje.

Za občutek naj vam povem, da je inflacija med letom 2000 in 2021 znašala 78,1%. Zato tudi v kolikor ne bo hiperinflacije je pametno, da imate v pogodbah inflatorno klavzulo.

odvetnik Gregor Verbajs