Problem UI je posebej pomemben pri poklicih, v katerih se strokovnost tradicionalno pridobiva z učenjem skozi delo. Mlajši pravniki, zdravniki, inženirji in svetovalci se ne učijo samo iz učbenikov, temveč zlasti tako, da sami opravljajo zahtevne naloge, delajo napake in dobivajo povratne informacije izkušenejših kolegov. Če ta proces prevzame UI, so lahko kolegi sicer bistveno hitrejši, vendar pa je vprašanje, ali bodo postali dobri strokovnjaki.

Avtorji – David Autor, Tanya Rodchenko, Josh Martin, Zanna Iscenko, Scott Strand, David Pearl in Melissa Ferere – so izvedli vnaprej registriran trimesečni randomizirani eksperiment s 133 patentnimi pravniki iz enajstih ameriških odvetniških družb. Celoten protokol jih je zaključilo 91.

Približno dve tretjini udeležencev sta dobili dostop do posebnega pomočnika UI za sestavljanje patentnih prijav, preostali pa so tvorili kontrolno skupino. Randomizacija je upoštevala posamezno družbo in delovne izkušnje, izdelke sodelujočih pa so anonimno ocenjevali neodvisni izkušeni patentni pravniki. Ocenjevali so pravno izvršljivost, tehnično natančnost, strateško širino patentnih zahtevkov, popolnost in jasnost besedila.

Eksperiment je ločil med neposredno delovno uspešnostjo in dejansko pridobljenim znanjem.

Po desetih dneh in ponovno po približno treh mesecih so morali sodelujoči pripraviti dele patentne prijave, pri čemer je eksperimentalna skupina pri tem lahko uporabljala UI. Ob koncu eksperimenta pa so morali vsi brez pomoči UI pregledati in popraviti namenoma pomanjkljivo patentno prijavo.

Ta naloga, imenovana redlining, ni preverjala sposobnosti ustvarjanja besedila, temveč strokovno presojo: ali pravnik prepozna pravne in tehnične pomanjkljivosti, razume njihove posledice ter zna ustrezno preoblikovati patentne zahtevke?

Pri pisanju patentnih prijav je UI nedvoumno izboljšala rezultate.

Po desetih dneh je bila kakovost izdelkov eksperimentalne skupine višja za 0,34 standardnega odklona, po treh mesecih pa za 0,38 standardnega odklona. Izboljšanje je bilo opazno pri vseh petih ocenjevanih dimenzijah, predvsem pa se je zmanjšalo število slabih izdelkov.

UI torej ni nujno ustvarjala vrhunskih patentnih prijav, je pa uporabnikom pomagala, da so se izognili večjim napakam in dosegli solidno raven kakovosti. Največ so pridobili mlajši pravniki, ki so s pomočjo UI dosegali enako ali celo višjo kakovost kot izkušeni pravniki brez nje.

UI je mlajšim pravnikom prinesla tudi največje časovne prihranke.

Pri prvi nalogi so jo opravili približno 18 minut hitreje, medtem ko je bil pri izkušenejših pravnikih prihranek zgolj okoli pet minut in statistično neznačilen.

Mlajši sodelujoči so povedali, da jim je UI pomagala premagati »problem praznega lista« in hitro izdelati prvi osnutek, ki so ga nato pregledali. Njihovo zadovoljstvo z lastnim delom se je močno povečalo in tudi objektivne ocene so potrjevale, da so bili njihovi izdelki ob uporabi UI boljši. Toda prav ta kombinacija hitrejšega dela, boljšega rezultata in večje samozavesti se je izkazala kot potencialno zavajajoča.

Ko so morali pravniki po treh mesecih nalogo opraviti brez UI, je eksperimentalna skupina kot celota kontrolno presegla za 0,32 standardnega odklona. Toda celotno izboljšanje je izviralo iz skupine izkušenih pravnikov: ti so kontrolno skupino presegli za 0,45 standardnega odklona.

UI jim ni služila kot nadomestek za razmišljanje, temveč kot »revizor logike«, s katerim so preverjali lastne argumente, iskali alternativne rešitve in prepoznavali strukturne pomanjkljivosti. Ker so že imeli razvito strokovno znanje, so lahko presojali kakovost računalniških predlogov in se iz njih dodatno učili.

Pri mlajših pravnikih povprečnega izboljšanja samostojne strokovne presoje ni bilo.

Njihovi rezultati so se namesto tega razcepili: zmanjšal se je delež povprečnih rezultatov, povečala pa sta se tako delež dobrih kot delež zelo slabih rezultatov. Nekaterim je UI očitno pospešila učenje, pri drugih pa je nadomestila miselni napor, potreben za pridobivanje strokovnosti. Mlajši pravniki so pogosteje zaporedno popravljali slogovne in administrativne napake, niso pa prepoznali ali odpravili temeljnih pravnih pomanjkljivosti. V nekaterih primerih so celo zapisovali navodila, ki bi bila primerna za pomočnika UI, namesto da bi sami izvedli zahtevani popravek.

Osrednja ugotovitev študije je zato paradoksalna: največje neposredne koristi UI so imeli pravniki, ki so iz njene uporabe pridobili najmanj trajnega znanja. Izkušeni pravniki niso bistveno skrajšali časa dela, so pa izboljšali tako izdelek ob uporabi UI kot poznejšo samostojno presojo.

Mlajši so postali hitrejši in ob pomoči UI navidezno enako sposobni kot starejši kolegi, vendar se ta uspešnost brez tehnološke opore ni ohranila.

Avtorji zato sklepajo, da temeljno strokovno znanje ni nekaj, kar lahko UI preprosto nadomesti; nasprotno, prav to znanje je pogoj, da se človek iz uporabe UI sploh lahko trajno uči.

Študija ima bistveno širše implikacije od patentnega prava, predvsem za izobraževanje.

Če študenti uporabljajo UI za izdelavo seminarskih nalog, reševanje problemov ali pisanje programov, bodo njihovi neposredni izdelki praviloma boljši, vendar to še ne pomeni, da bodo tudi sami postali bolj usposobljeni.

Raziskava razkriva temeljno napako sedanjega navdušenja nad vključevanjem UI v poučevanje: kakovost izdelka se zamenjuje s kakovostjo učenja. Študent lahko s pomočjo UI pripravi odlično nalogo, ne da bi razvil znanje, presojo in miselne postopke, zaradi katerih bi jo bil sposoben pozneje samostojno oceniti ali popraviti. UI tako zmanjšuje vidne razlike v rezultatih, vendar lahko pod površjem povečuje razlike v dejanskem znanju.

To ne pomeni, da je treba UI iz izobraževanja izključiti, temveč da mora priti šele za oblikovanjem temeljnega znanja in ne namesto njega.

Pravnik mora najprej sam osvojiti osnovne koncepte, postopke in strokovno presojo, nato pa lahko UI uporablja za preverjanje argumentov, iskanje alternativ in izboljševanje rešitev – tako, kot so jo v eksperimentu uporabljali izkušeni pravniki.

Poučevanje (zlasti študentov in pripravnikov) bo zato moralo bistveno jasneje ločevati med fazo pridobivanja znanja in fazo tehnološko podprte uporabe znanja ter veliko več ocenjevanja izvajati brez UI. V nasprotnem primeru bomo ustvarili generacijo mladih, katerih izdelki bodo videti strokovni, sami pa ne bodo pridobili sposobnosti, da bi prepoznali, kdaj je samozavesten odgovor algoritma strokovno napačen.

Tudi sam opažam razliko pri uporabi UI s strani študenta ali s strani kolega pravnika in lahko potrdil zgoraj napisano študijo.

Gregor Verbajs

Prav tako pogodbo si lahko ogledate na povezi na koncu blog zapisa.

Ste pripravljeni na revolucijo v partnerskih odnosih? Tu je pogodba o zakonski zvezi, ki spreminja pravila igre in ruši tabuje!

Ljubezen da, lastnina ne!

Pozabite na “moj/a mož/žena”. V tej pogodbi ni prostora za lastništvo nad partnerjem. Ljubezen ni predmet trgovanja, zato se izrazi kot “moj srček” ali “ljubezen mojega življenja” obravnavajo zgolj kot simpatični vzdevki, ne kot pravni dokaz lastnine.

Sobivanje brez nepotrebnih konfliktov

Se kregate zaradi domačih opravil? Ta pogodba to rešuje vnaprej! Vsak pere svoje spodnje perilo. Skupna opravila so dogovorjena, a brez nepotrebnega pritoževanja. Takt in spoštovanje sta ključna.

Denar – nobene skrivnosti, a tudi nobenega nadzora!

Denar v zvezi pogosto povzroča napetosti. Ta pogodba prinaša rešitev: vsak ohrani svoj bančni račun, skupni stroški se delijo enakomerno, prihodki pa po potrebi. Partner nima pravice diktirati, kako naj drugi zapravlja svoj denar – le takten opomnik je dovoljen!

Spori? Brez drame, prosim!

Vsak par se kdaj sporeče, a ta pogodba uvaja pravilo zrelega reševanja konfliktov. Nesoglasja niso konec sveta. Kadar dogovor ni mogoč, se sprejme dejstvo, da se ne strinjata. Odločitev sprejema tisti, ki je bolj kompetenten na določenem področju.

Svoboda prijateljstev in odnosov

Se partner lahko druži s komerkoli? Seveda! Odobritev partnerja ni potrebna. Tudi tašča in tast nimata pravice do odločanja o vajini zvezi! Vsak vodi odnose s svojo matično družino, kakor se mu zdi primerno.

Spolnost – brez obveznosti, brez tabujev

Spolnost temelji izključno na obojestranski želji. Ni prisile, ni dolžnosti. Edino pravilo: kar oba želita, je normalno! Prav tako si par lahko izbere model zveze – monogamija, odprt odnos ali kaj tretjega. Vse, dokler je sporazumno.

Otroci? Le, če si jih oba želita!

Nihče ne sme biti prisiljen v starševstvo. Če otrok ni na skupni to-do listi, se ne zgodi. V primeru nenačrtovane nosečnosti ima ženska zadnjo besedo.

Konec zveze? Ni drame, ni sodnih bitk!

Če zveza izgubi smisel, gre vsak svojo pot. Brez pravnih zapletov in brez grozečih razprav. Skupno premoženje se razdeli na pol, osebne stvari ostanejo posamezniku.

Pogodba brez pravne veljave, a z močjo spoštovanja

Ta pogodba ne bo obveljala na sodišču, a je sveti dokument vajinega odnosa. Podpisuje se z levo roko (levičarji z desno), brez ceremonij in brez prič. Kajti prava vrednost je v vsebini – ne v papirju.

Ali je to pogodba, ki bo rešila sodobne odnose? Delite ta blog zapis s svojim mnenjem in povejte, ali bi vi podpisali takšen dogovor!

Celotno pogodbo lahko dobite na tej povezavi pogodba o zakonski zvezi. Pa seveda srečno.

Gregor Verbajs

Vzemimo najbolj pogost slovenski primer, ko nekdo podeduje ali dobi nepremičnino v dar.

Kot odvetnik svetujem, da v takih primerih v pogodbo vedno vnesete dejansko tržno vrednost nepremičnin.

Enako je potrebno storiti pred zapuščinskim sodiščem.

V praksi pa stranke pogosto napišejo nižjo vrednost nepremičnin, da bi plačale nižjo sodno takso in manjšo nagrado odvetnikom.

Nagrada odvetnika je namreč, če ni drugače dogovorjeno, odvisna od vrednosti spora ali posla, kar določa Odvetniška tarifa.

Poglejva dva primera:

1. Sklenitev pogodbe

V dar prejmete nepremičnino, ki je dejansko vredna 300.000,00 EUR, vendar v pogodbo napišete, da je vredna 150.000,00 EUR. Po štirih letih nepremičnino prodate.

Kaj pa če bi v pogodbo vnesli dejansko vrednost nepremičnine in upoštevali, da je dejanska vrednost nepremičnine v višini 250.000,00 EUR v štirih letih zvišala za 50.000,00 EUR:

Če boste upoštevali nasvet odvetnika boste prihranili 24.760,00 EUR, kljub temu, da boste odvetnika za sestavo pogodbe plačali zgolj 240,00 EUR več.

Vem, kaj sedaj mislite. Verjetno ste pomislili, da nepremičnine ne boste prodajali po 4 letih.

Poglejva še primer, če nepremičnino prodate po 14 letih. To pa je dovolj dolga doba, da se nam v življenju zgodijo marsikatere stvari.

Če napišete znižano vrednost:

Če napišete dejansko vrednost:

Če nepremičnino prodate po 14 letih boste zaradi nasveta odvetnika prihranili 14.760,00 EUR.

2. Sklep o dedovanju

Kaj pa, če nepremičnino podedujete in sodišču ne sporočite dejanske vrednosti?

Pogosto opažam, da dediči zaradi nižjih sodnih taks sodišču sporočijo nižjo vrednost nepremičnine.

Vzemimo, da po štirih letih prodate nepremičnino, ki ste jo podedovali.

Vzemimo enako predpostavko, da je dejanska vrednost nepremičnine 250.000,00 EUR, ki se nato v 4 letih poveča na 300.000,00 EUR

Tudi v zapuščinskem postopku boste zaradi enega preprostega nasveta odvetnika prihranili 24.580,00 EUR.

Pa si poglejva še situacijo, če nepremičnino, ki ste jo podedovali prodate čez 14 let.

Vzemimo enako predpostavko, da je dejanska vrednost 250.000,00 EUR, ki se nato v 4 letih poveča na 300.000,00 EUR

Če nepremičnino dobite v zapuščinskem postopku in upoštevate nasvet odvetnika boste tudi v primeru prodaje čez 14 let prihranili 14.580,00 EUR.

3. Zaključek

Če boste upoštevali nasvet odvetnika, boste dolgoročno prihranili veliko denarja. Na koncu se vprašajte, ali je dodatnih 240,00 EUR vrednih za nasvet odvetnika? Jaz menim, da zelo.

Kot vedno, bom tudi tokrat povedal, da je pravočasno in pravilno reševanje pravnih problemom ključnega pomena.

Gregor Verbajs, odvetnik

Medtem, ko večina ljudi uporablja ChatGPT kot orodje, s katerim se je zanimivo malo poigrati, je za druge osebni asistent, ki zmore opraviti veliko nalog hitreje in bolje, kot bi jih opravili sami.

Že sedaj je izjemno velika razlika med podjetji in osebami, ki uporabljajo ChatGPT in tistimi, ki ga ne uporabljajo oziroma delajo na stari način. Razlika je tako očitna, kot bi uporabljal običajno pošto, namesto elektronske pošte. Ali kot bi šel na pot peš, namesto z avtom.

Sam gledam na ChatGPT kot na elektronsko pošto.

Elektronska pošta je prinesla veliko pozitivnih lastnosti, kot so: hitrost komunikacije, zmanjšanje stroškov, izjemno organizacijo pošte, globalni doseg saj omogoča komunikacijo po celem svetu, prilagodljivost in več namenskost (omogoča pošiljanje slik, videov, dokumentov, …), sledljivosti, hkrati je pa še okolju prijazna.

Kaj pa je prinesel ChatGPT?

ChatGPT je orodje, ki lahko revolucionira način, kako pristopamo k svojemu delu. V dobi digitalizacije in umetne inteligence so možnosti, ki jih ChatGPT ponuja poklicu, izjemne.

Stvari naredi hitreje, učinkoviteje in bolje, kot bi jih sami.

Tokrat se bom osredotočil na kolege pravnike, odvetnike, sodnike, tožilce, skratka na vse, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravom. Če ChatGPT še ne uporabljajo, jim močno svetujem, da ga začnejo uporabljati nemudoma. Sam menim, da bi zlasti sodnikom izjemno močno olajšal delo, predvsem pa bi delo lahko opravili izjemno hitreje.

ChatGPT se lahko uporabi za različne naloge, od analize pravnih dokumentov do priprave vprašanj za priče, kar pravnikom omogoča, da učinkoviteje in natančneje opravljajo svoje delo.

Analiza Pravnih Dokumentov

ChatGPT omogoča globoko analizo pravnih dokumentov, kot so tožbe in vloge. Zmožen je prepoznati ključna dejstva in trditve ter identificirati pravna vprašanja, ki izhajajo iz teh dokumentov. To odvetnikom pomaga razumeti osnovo vsakega primera in kako najbolje napredovati. Z ocenjevanjem razpoložljivih dokazov lahko ChatGPT pomaga določiti, kateri dokazi so najbolj relevantni in močni ter kateri potrebujejo dodatno preverjanje.

Strategija za Nadaljnje Ukrepanje

ChatGPT lahko ponudi vpogled v možne pravne praznine ali področja, kjer so potrebni dodatni dokazi ali pravna pojasnila, in pomaga pri načrtovanju strategij za naslavljanje teh vprašanj.

Priprava Vprašanj za Priče

Priprava in izvedba pričevanj je ključni del vsakega sodnega postopka. ChatGPT lahko pomaga pri oblikovanju vprašanj za priče, ki segajo od splošnih vprašanj za ugotavljanje verodostojnosti do specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na trditve in dokaze. To omogoča odvetnikom, da svoje vprašanje prilagodijo tako, da izpostavijo ključne točke njihovega primera in poudarijo elemente, ki podpirajo njihovo stran.

Objektivnost in Pridobivanje Informacij

Pri uporabi ChatGPT za pravne namene je pomembno, da se ohranja objektivnost in se osredotoča na pridobivanje relevantnih informacij, ki bodo pomagale pri reševanju primera. ChatGPT lahko služi kot pomoč pri predhodni pripravi pričevanj, da se preveri, kako vprašanja delujejo v praksi in po potrebi prilagodi pristop.

Zaključek

Uporaba ChatGPT v pravni praksi odpira nove možnosti za izboljšanje učinkovitosti, natančnosti in kakovosti pravnega dela. Od analize dokumentov do priprave na sodne postopke, ChatGPT ponuja orodja, ki lahko pomagajo pravnikom pri soočanju z izzivi sodobnega pravnega okolja. Kot vsako orodje pa tudi ChatGPT zahteva skrbno in premišljeno uporabo, da se zagotovijo najboljši možni rezultati za stranke.

Seveda ChatGPT ne bo nadomestil pravnike, je pa vsekakor odlično orodje, ki opravi delo hitreje, učinkoviteje in velikokrat bolje od nas.

Mogoče pa kdaj naredim še kakšno delavnico za kolege pravnike.

Za konec pa še misel profesorja Muhammada Yunusa: »Vsi ljudje so podjetniki. Ko smo bili v jamah, smo bili vsi samozaposleni… iskanje hrane, hranjenje. Ko je prišla civilizacija, smo jo zatrli. Postali smo delo. Pozabili smo, da smo podjetniki.« 

Bodite podjetniki pri svojem delu, pri tem pa si pomagajte s sodobnimi orodji.

Gregor Verbajs, odvetnik

Ali že vlagate v kriptovalute?

Ali vlagate kot fizična oseba ali kot podjetje oziroma gospodarska družba?

Ali ste danes že pogledali kakšna je vrednost kriptovalute Bitcoin (BTC)?

V zadnjem času so kriptovalute, predvsem Bitcoin (BTC), doživele pravo cenovno eksplozijo, kar je pritegnilo pozornost vlagateljev.

Kot vedno pa bo to pritegnilo tudi pozornost politike in davčnih organov po vsem svetu.

V Sloveniji se vlaganje v kriptovalute obravnava na poseben način, odvisno od tega, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

V času, ko vrednost Bitcoina dosega zgodovinske višine, je še posebej pomembno razumeti, kako je z obdavčitvijo dobička od kriptovalut v Sloveniji.

V zadnjem času sem prejel kar nekaj vprašanj strank o tem, ali je bolje vlagati kot fizična oseba, ali kot podjetje. Ena stranka mi je celo predlagala, da bo vse kriptovalute prenesla na podjetje, samo, da bo na varnem glede obdavčitve.

Za fizične osebe (trenutno) velja, da ob izplačilu dobička od kriptovalut ne plačajo davka.

To pomeni, da če ste kot posameznik investirali v Bitcoin, Ethereum (ETH) ali katero koli drugo kriptovaluto, vaš dobiček (trenutno) ni obdavčen, ne glede na to, kako visoka je trenutno njegova vrednost.

Ta pristop spodbuja individualne vlagatelje, da raziskujejo svet digitalnih valut brez skrbi zaradi takojšnjih davčnih posledic.

POZOR: Opozoril bi na stališče FURS (najdete ga tukaj) o tem, kdaj se dohodki iz trgovanja z virtualnimi valutami obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti.

Če ste en tistih vlagateljev, ki kupite in držite naložbo se nimate česa bati.

Situacija se spremeni, ko vlaganje poteka preko pravne osebe.

V kolikor vlagate kot podjetje se ustvarjen dobiček iz kriptovalut šteje med prihodke. Na prihodek plačate davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki je trenutno 19%, od leta 2024 dalje pa bo 22%.

V kolikor si želite dobiček izplačati, boste plačali še davek od dohodka iz kapitala.

Poglejva si preprost izračun.

Podjetje ustvari 100.000,00 EUR dobička ob prodaji kriptovalute.

Navedeni znesek gre v prihodek in plačate 22% davek od dohodkov pravnih oseb.

Ostane vam še 78.000,00 EUR.

Navedeni dobiček si želite izplačati zato ob izplačilu plačate še 25% davka na dobiček iz kapitala.

Na račun prejmete 58.500,00 EUR.

Kot vidite je trenutno bistvena razlika, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

Zato lahko del svojih denarnih rezerv v podjetju namenite nakupu kriptovalut. Še vedno imejte večji del denarnih rezerv v gotovini »za vsak slučaj«. Vendar pa lahko manjši del namenite investiranju kot podjetje, zlati predvsem v BTC ali ETH.

V času, ko je vrednost Bitcoina in drugih kriptovalut na visoki ravni in so ekstremni interesi po nakupu kriptovalut, so te informacije še posebej pomembne za vse, ki razmišljajo o vlaganju ali že imajo v lasti kripto sredstva.

Pravilno razumevanje davčnih obveznosti lahko vam pomaga pri načrtovanju dolgoročnih investicijskih strategij in pri optimalnem upravljanju morebitnega dobička.

Za vlagatelje, bodisi fizične ali pravne osebe, je ključnega pomena, da ostanejo obveščeni o davčnih zakonih in regulativah, ki vplivajo na vaše investicije v kriptovalute. Tako si lahko zagotovite, da vaše investicijske odločitve ne le sledijo trenutnim tržnim trendom, ampak so tudi v skladu z zakonodajnimi zahtevami.

V razburljivem svetu kriptovalut, kjer vrednosti nihajo z neznano hitrostjo, je razumevanje in upoštevanje davčnih obveznosti ključnega pomena za varno in uspešno investiranje.

Kakšen vlagatelj ste in zakaj vlagate je povsem vaša odločitev. Če boste vlagali z namenom, da si ob naslednjem ATH-ju izplačate čim višji dobiček, potem je trenutno bolje, da vlagate kot fizične osebe.

Če pa želite del denarnih rezerv v podjetju nekam naložiti, pa je dobra dolgoročna naložba v BTC.

Sami sebe najbolje poznate, zato je odločitev o vaših naložbam povsem vaša.

Gregor Verbajs, odvetnik