Pred kratkim sta me obiskali dve stranki. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka z dokumentom v roki, vsaka prepričana, da ima zmagovalni adut.

In vsaka razočarana, ko sem ji pojasnil, da njen dokument — kljub temu, da je bil podpisan, v obliki notarskega zapisa ali celo izdan s strani sodišča — preprosto ni izvršljiv.

Dobrodošli v svetu izvršilnega prava — področju, kjer se pokaže, ali ste naredili domačo nalogo že ob podpisovanju pogodbe, ali pa boste zdaj drago plačali za napako, ki se je zgodila leta nazaj.

Kaj je izvršilni naslov in zakaj je to najpomembnejša stvar?

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 17. členu taksativno našteva, kateri dokumenti so izvršilni naslovi.

Izvršilni naslovi po ZIZ so:

• izvršljiva sodna odločba (sodba, sklep, odredba),
• izvršljiva sodna poravnava,
• izvršljiv notarski zapis,
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov (npr. odločba upravnega organa, sklep o dedovanju).

Ključna beseda v vsakem od teh primerov je “izvršljiv”. In tu se začne zabava.

Pogoji za izvršljivost: tri stvari, ki morajo biti izpolnjene

Da je neki dokument izvršljiv, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Obveznost mora biti določena ali določljiva.

Sodišče (ali izvršitelj) mora točno vedeti, kaj mora dolžnik storiti, dati ali plačati. “Plačaj mi, kolikor boš mogel” ni izvršljiva obveznost. “Plačaj 10.000 EUR do 31. 3. 2025” je.

2. Obveznost mora biti zapadla.

Sodišče bo dovolilo izvršbo samo za terjatve, ki so že dospele v plačilo. Rok zapadlosti mora biti razviden iz samega dokumenta — datum, pogoj, ali jasno določen kriterij. Brez tega stojite pred vrati sodišča brez ključa.

3. Dokument mora biti po zakonu sposoben biti izvršilni naslov.

To se sliši samoumevno, pa ni. Zasebna pogodba, pa čeprav podpisana pred pričami in overjena, ni izvršilni naslov. Notarski zapis je — ampak samo, če je pravilno sestavljen. In tu leži past, v katero pade marsikateri.

Povedano še drugače, če imate izvršilni naslov greste lahko neposredno v izvršbo in terjatve svoje od dolžnika. Če tega nimate morate najprej vložiti tožbo in se pravdati, da dobite sodbo ter šele nato lahko greste v izvršilni postopek.

To pomeni, da če nimate izvršilnega naslova vas čaka pravda, ki bo trajala 2 do 3 leta, pri čemer bo vse skupaj stalo več tisoč EUR, da o vseh skurjenih živcih niti ne govorim. Zato naslednjič, ko sklepate pogodbo, naj to ne bo nekaj na hitro in na nekem obrazcu ali muštru, ki ste ga dobili od kolega, ki je imel enako zadevo 10 let nazaj.

Prva zgodba: sodna poravnava, ki ni pomenila nič

Moja stranka mi je z nasmehom na obrazu prinesla sodno poravnavo, sklenjeno pred leti. Nasprotna stranka je bila dolžna plačati določen znesek, kar je bilo lepo zapisano v besedilu poravnave. Težava?

V poravnavi ni bil določen rok plačila.

Ni pisalo “plačaj do tega in tega datuma”. Ni pisalo “takoj”. Ni pisalo nič. Poravnava je bila lepa na papirju, a za sodišče neuporabna kot izvršilni naslov — ker ni izpolnjevala pogoja zapadlosti. Brez roka zapadlosti izvršilnega predloga sploh ni mogoče vložiti.

Stranki je preostalo le, da vloži novo tožbo, s katero bo dokazala zapadlost terjatve, kar pomeni dodatne stroške in izgubo časa ter precej manj nasmehov.

Lekcija: vsakič, ko sklepate sodno poravnavo, mora v njej biti jasno določen rok za izpolnitev obveznosti.

Druga zgodba: notarski zapis brez zapadlosti

Drugi klient je bil še bolj razočaran. Plačal je za notarski zapis posojilne pogodbe, dokument, ki bi mu moral zagotavljati neposredno izvršljivost. Brez sodbe, brez pravde, direktno do izvršitelja. Vsaj tako je mislil.

Notarski zapis je izvršilni naslov po 4. točki 3. odstavka 17. člena ZIZ — a le, če vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti in vse bistvene sestavine, vključno z rokom zapadlosti.

V konkretnem primeru so zapadlost tako zakomplicirali in vpisali veliko število pogojev, da ni bilo mogoče jasno določiti kdaj je terjatev zapadla. Dokument je bil sicer v notarskem zapisu in je imel je vse kar določa zakon, vendar ga je sodišče zavrnilo. Neposredna izvršljivost? Nič od tega.

Rezultat: namesto hitre izvršbe brez pravde smo morali vložiti tožbo, čakati na sodbo in šele potem začeti izvršbo. Kar je pomenilo vsaj dve leti zamude in stroške postopka, ki so bili vsaj štirikrat višji od cene pravilno sestavljene pogodbe. Raje enkrat plačajte odvetnika, ki bo preveril vsebino, kot pa trikrat plačajte sodni postopek, ki se mu je dalo izogniti.

Problem v praksi vidim tudi v tem, da se vsi pravniki ne ukvarjajo z izvršilnim pravom, ki je povsem svoja smer prava in ima določene specifike, predpise in sodno prakso. Nepoznavanje izvršilnega prava privede do napačnih pogodb, ki jih potem ni mogoče izvršiti.

V času, ko sem bil strokovni sodelavec na izvršilnem oddelku sodišča, sem videl izjemno veliko napačnih zapisov pogodb, sodnih poravnav in izrekov sodb.

Tretja zgodba: ko sodnik ne pozna izvršilnega prava

To bo morda za marsikoga presenetljivo, a sodniki, odlični poznavalci civilnega, kazenskega ali upravnega prava, niso nujno specialisti za izvršilno pravo.

V enem od primerov je sodišče izdalo sodbo, s katero je naložilo tožencu “prepoved motenja posesti na kakršenkoli način”. Brez konkretnega določenega ravnanja taka sodba ni izvršljiva. Če zahtevek ni dovolj določen (odstraniti kup peska, odstraniti ograjo, itd.) ni izvršljiv in sodišče takemu zahtevku ne more dati pravnega varstva.

Takšna sodba je morda zadostna za lažjo vest, ni pa izvršljiva. Ker obveznost ni določena — sodišče v izvršilnem postopku ne more samo ugotavljati, kaj je “kakršenkoli način”.

Izvršilno sodišče tudi ni pravdno sodišče, da bi še enkrat odločalo. Ugotavljati dejstev je naloga sodišča v pravdnem postopku, ne v izvršilnem.

Izvršilno sodišče je na podlagi načela stroge formalne legalitete vezano na izrek sodbe in ga samo izvršuje.

Kaj pa je sploh neposredna izvršljivost?

Neposredna izvršljivost pomeni, da vam ni treba skozi pravdni postopek, da dobite izvršilni naslov. Notarski zapis z izvršilno klavzulo je klasičen primer — ko dolžnik ne plača, greste direktno v izvršilni postopek, brez sodbe in brez pravde.

To je izjemno močno orodje — za upnika. Za dolžnika je to nočna mora. In ravno zato je toliko bolje, da ob sklepanju posla naredite pravilen dokument, kot pa da se potem sprašujete, zakaj sodišče vaš predlog za izvršbo zavrača.

Nasveti za prakse, ki delajo:

• Pri notarskem zapisu vedno zahtevajte klavzulo o neposredni izvršljivosti in soglasje  dolžnika glede tega ter preverite, da je rok zapadlosti eksplicitno naveden.
• Pri sodni poravnavi vztrajajte, da je rok plačila zapisan v obliki datuma in da je obveznost jasno določena.
• Ko vložite tožbo podrobno preverite ali je tožbeni zahtevek pravilen.
• Zasebna pogodba nikoli ni izvršilni naslov — ne glede na to, koliko klavzul vsebuje.

Zaključek: odvetnik pred podpisom, ne po sodni odločbi

Idealno bi bilo, da pridete do odvetnika pred podpisom dokumenta — ko je še čas, da se stvari naredijo prav.

Izvršilno pravo je področje, kjer se napake iz preteklosti plačajo z zamudo, denarjem in živci. Pravilno sestavljen izvršilni naslov vas stane bistveno manj, kot napačno sestavljen, kjer boste plačali s časom, denarjem in živci.

Če imate pogodbo, notarski zapis ali sodno poravnavo in niste prepričani, ali bo izvršljiva — mi pišite. Raje zdaj preverimo, kot pa da skupaj ugotovimo na sodišču.

Gregor Verbajs

Predstavljajte si, da ste zaposleni v podjetju, kjer prejemate elektronska sporočila z navodili za bančna nakazila. Vsa so kratka, jedrnata, brez posebnih formalnosti – to je del vaše rutine že več let. Nato pa se zgodi nekaj, kar spremeni vse. Na podlagi prevarantskega sporočila, ki se na prvi pogled ne razlikuje od ostalih, opravite nakazilo velikega zneska. Ko se napaka odkrije, se začnejo obtožbe in pravni postopki. Toda kdo je resnično odgovoren? Delodajalec ali delavec.

Težava: Pomanjkanje varnostnih protokolov

Pred  kratkim sem zaključil sodni primer, kjer je sodišče zavrnilo tožbo bivšega delodajalca zoper bivšega zaposlenega na plačilo 75.000,00 EUR. Delavec je na podlagi phishing elektronskih sporočil nakazala 75.000,00 EUR na določene račune. Sodišče je ugotovilo, da delavcu ni bilo mogoče očitati hude malomarnosti pri opravljanju delavnih obveznosti. Ker tako ni bila izpolnjena ena od predpostavk za odškodninsko odgovornost, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče je tako zavzelo sodno prakso, ki je lahko v škodo delodajalcem, hkrati pa je pojasnilo kakšne so obveznosti delavca. Družba ni imela jasnih pravil in protokolov za izvajanje plačilnega prometa. Prav tako o phishing mailih delavcev ni nikoli izobrazila. Elektronska sporočila z navodili za nakazila so bila pogosto pavšalna in brez ustreznih knjigovodskih listin. Vse pa je potekalo hitro in vsakodnevno, kot je to običajno v praksi, saj se vsem vedno mudi. Delavec je bil do določene mere prepuščen lastni presoji, saj mu nikoli niso predstavili posebnih pravil ali varnostnih postopkov, v primeru phishing elektronskih sporočil.

Ko je prišlo do prevare – lažnega sporočila, ki je zahtevalo nakazilo – se je izkazalo, da podjetje ni imelo ustrezne zaščite pred takšnimi tveganji. Šele po incidentu so uvedli varnostne posodobitve in interno izobraževanje o prepoznavanju lažnih elektronskih sporočil. Toda škoda je bila že storjena.

Rešitev: Ključna sodba kot opozorilo

Sodišče je v tem primeru poudarilo pomen sistemskih ukrepov in odgovornost delodajalca. Delavec ni mogel vedeti, da gre za prevaro, saj so bila navodila iz elektronskega sporočila identična  tistim sporočilom, ki jih je pošiljal direktor ali drugi zaposleni, ki so naročali izvedbo plačilnega prometa. Poleg tega družba ni zagotovila ustreznega usposabljanja ali varnostnih sistemov za preprečevanje takšnih situacij.

Sodba je prelomna – odgovornost za napako ni padla na zaposlenega, temveč na družbo, ki ni vzpostavila potrebnih varnostnih mehanizmov. To je pomembno opozorilo vsem organizacijam: brez jasnih pravil in zaščite so vsi zaposleni ranljivi.

Delodajalci oziroma družbe pa v takem primeru ne morejo delavcem očitati hude malomarnosti pri njihovem delu. Posledično delavci niso odgovorni za nakazilo, ki pa je lahko za podjetje usodno.

Lekcija: Varnost je skupna odgovornost

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe? Ključna lekcija je, da morajo podjetja proaktivno ustvariti okolje, kjer so zaposleni zaščiteni pred sistemskimi napakami in zunanjimi grožnjami. To vključuje:

• Vzpostavitev jasnih protokolov za plačilni promet.
• Redno usposabljanje zaposlenih o prepoznavanju prevarantskih sporočil.
• Uporabo naprednih varnostnih sistemov za zaščito komunikacij.
• Dokumentiranje vseh navodil in transakcij s knjigovodskimi listinami.

Varnost ni le tehnična naloga – gre za kulturo zavedanja in odgovornosti, ki jo morajo spodbujati vodje podjetij.

Povabilo k interakciji: Kaj pa vaše podjetje?

Ali ima vaše podjetje vzpostavljene jasne protokole za preprečevanje takšnih napak? Ste kdaj razmišljali o tem, kako bi reagirali v primeru podobne prevare? Delite svoje izkušnje ali vprašanja v komentarjih – skupaj lahko ustvarimo bolj varno poslovno okolje!

Prav tako pogodbo si lahko ogledate na povezi na koncu blog zapisa.

Ste pripravljeni na revolucijo v partnerskih odnosih? Tu je pogodba o zakonski zvezi, ki spreminja pravila igre in ruši tabuje!

Ljubezen da, lastnina ne!

Pozabite na “moj/a mož/žena”. V tej pogodbi ni prostora za lastništvo nad partnerjem. Ljubezen ni predmet trgovanja, zato se izrazi kot “moj srček” ali “ljubezen mojega življenja” obravnavajo zgolj kot simpatični vzdevki, ne kot pravni dokaz lastnine.

Sobivanje brez nepotrebnih konfliktov

Se kregate zaradi domačih opravil? Ta pogodba to rešuje vnaprej! Vsak pere svoje spodnje perilo. Skupna opravila so dogovorjena, a brez nepotrebnega pritoževanja. Takt in spoštovanje sta ključna.

Denar – nobene skrivnosti, a tudi nobenega nadzora!

Denar v zvezi pogosto povzroča napetosti. Ta pogodba prinaša rešitev: vsak ohrani svoj bančni račun, skupni stroški se delijo enakomerno, prihodki pa po potrebi. Partner nima pravice diktirati, kako naj drugi zapravlja svoj denar – le takten opomnik je dovoljen!

Spori? Brez drame, prosim!

Vsak par se kdaj sporeče, a ta pogodba uvaja pravilo zrelega reševanja konfliktov. Nesoglasja niso konec sveta. Kadar dogovor ni mogoč, se sprejme dejstvo, da se ne strinjata. Odločitev sprejema tisti, ki je bolj kompetenten na določenem področju.

Svoboda prijateljstev in odnosov

Se partner lahko druži s komerkoli? Seveda! Odobritev partnerja ni potrebna. Tudi tašča in tast nimata pravice do odločanja o vajini zvezi! Vsak vodi odnose s svojo matično družino, kakor se mu zdi primerno.

Spolnost – brez obveznosti, brez tabujev

Spolnost temelji izključno na obojestranski želji. Ni prisile, ni dolžnosti. Edino pravilo: kar oba želita, je normalno! Prav tako si par lahko izbere model zveze – monogamija, odprt odnos ali kaj tretjega. Vse, dokler je sporazumno.

Otroci? Le, če si jih oba želita!

Nihče ne sme biti prisiljen v starševstvo. Če otrok ni na skupni to-do listi, se ne zgodi. V primeru nenačrtovane nosečnosti ima ženska zadnjo besedo.

Konec zveze? Ni drame, ni sodnih bitk!

Če zveza izgubi smisel, gre vsak svojo pot. Brez pravnih zapletov in brez grozečih razprav. Skupno premoženje se razdeli na pol, osebne stvari ostanejo posamezniku.

Pogodba brez pravne veljave, a z močjo spoštovanja

Ta pogodba ne bo obveljala na sodišču, a je sveti dokument vajinega odnosa. Podpisuje se z levo roko (levičarji z desno), brez ceremonij in brez prič. Kajti prava vrednost je v vsebini – ne v papirju.

Ali je to pogodba, ki bo rešila sodobne odnose? Delite ta blog zapis s svojim mnenjem in povejte, ali bi vi podpisali takšen dogovor!

Celotno pogodbo lahko dobite na tej povezavi pogodba o zakonski zvezi. Pa seveda srečno.

Gregor Verbajs

Praznični čas je čas veselja, smeha in… odvzemov vozniških dovoljenj? Da, prav ste prebrali.

Medtem, ko večina išče popolna darila pa je veliko takih, ki se znajdejo v lovu na svoje odvzeto vozniško dovoljenje. Informacij in ponudb za popolna darila je v tem času na pretek, storilci prekrškov pa pravnih informacij glede postopanja v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ne najdejo kar tako.

Zato smo za vas pripravili predmetni vodnik.

Okrašena mesta, svetleče lučke, praznično vzdušje, zrak nasičen s prijetnimi vonji prazničnih dobrot in čas za prijatelje in družino – vse to je tisto, kar naredi praznični čas prav poseben za vse nas. Vendar pa je verjetnost, da boste storili kakšen cestnoprometni prekršek, zaradi vsega prej navedenega, znatno višja.

V kolikor v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja niste pozorni na ustrezno postopanje pa vas lahko to stane zelo drago. Vozniški izpit boste morali ponovno opravljati, stroški, ki vam bodo ob tem nastali pa so vse prej kot zanemarljivi.

Vabimo vas, da si preberete spodnji pravni vodnik, saj bo, v primeru, da vam bo izrečena sankcija začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, vaše vozniško dovoljenje »na dopustu« le za kratek čas, hkrati pa si boste z branjem spodnje vsebine lahko prihranili veliko skrbi in tudi denarja.

Pa začnimo na začetku.

Vozniško dovoljenje se vam začasno odvzame, v kolikor je podan utemeljen sum, da ste kot storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storili prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.[1]

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče, če v času dveh let dosežete ali presežete 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vam izreče sodišče, in sicer za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje, ko ste storili prekršek, s katerim ste dosegli oziroma presegli 18 točk.

V kolikor ste voznik začetnik pa bodite posebej previdni, saj se vam prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in sicer za vse kategorije motornih vozil, za katere ste imeli dovoljenje izreče že v kolikor v času dveh let dosežete ali presežete 7 kazenskih točk.

1. Kdaj vam je torej vozniško dovoljenje začasno odvzeto?

Če poenostavimo se vam vozniško dovoljenje začasno odvzame, ko obstaja utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk (oziroma 7 kazenskih točk za voznika začetnika).

Najpogosteje do začasnega odvzema pride ravno zaradi prekrška zaradi katerega se izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk, predvsem v primeru vožnje pod vplivom alkohola ali celo prepovedanih substanc.

V primeru vinjenih voznikov smo v praksi pogosto soočeni s primeri, da vinjeni vozniki odklonijo preizkus alkoholiziranosti, saj se želijo na vsak način izogniti pravnim posledicam vožnje pod vplivom alkohola. To napako stori veliko vinjenih voznikov.

Verjetno se sprašujete zakaj je odklonitev preizkusa alkoholiziranosti napaka?

Ker je tudi odklonitev preizkusa alkoholiziranosti prekršek, za katerega se izreče 18 kazenskih točk.

Nasvet 1: Vedno ravnajte v skladu z odredbami policista in sodelujte v postopku!

Zdaj pa nasvet preberite še enkrat.

Zakaj še enkrat?

Zato, ker bi se lahko v primeru sodelovanja s policistom izkazalo, da gre za milejši prekršek, kot vas čaka v primeru odklonitve preizkusa alkoholiziranosti.

2. Za katere prekrške je predpisana stranska sankcija (poleg globe oziroma denarne kazni) 18 kazenskih točk?

Stranska sankcija 18 kazenskih točk je predpisana za »najhujše« prekrške, zlasti:

• v primeru vožnje pod vplivom alkohola[2],
• vožnje pod vplivom prepovedanih substanc[3],
• ravnanja voznika v nasprotju z odredbo policista (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti oziroma nadalje strokovnega pregleda)[4],
• zaradi prehitre vožnje[5] in
• vožnje v nasprotni smeri[6].

Najpogosteje do začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pride ravno zaradi storitve enega prekrška zaradi katerega se izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk, predvsem v primeru vožnje pod vplivom alkohola ali celo prepovedanih substanc.

V tem primeru, ko je prekršek ugotovljen neposredno na kraju prekrška vam začasni odvzem vozniškega dovoljenja izreče policija oziroma prekrškovni organ, hkrati vam policist še prepove nadaljnjo vožnjo in vam (fizično) odvzame vozniško dovoljenje ter vam o tem izda ustrezno potrdilo.[7]

Nasvet 2: Izročite vozniško dovoljenje (v fizični obliki, tj. izkaznico) prekrškovnemu organu na kraju prekrška!

Ne glede na to ali imate izkaznico pri sebi ali ne, ne morete spremeniti učinka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki učinkuje ne glede na to ali imate izkaznico pri sebi ali ne. Začasni odvzem in prepoved vožnje se namreč vpišeta v uradno evidenco. V kolikor izkaznice vozniškega dovoljenja nimate pri sebi in ga zato ne morete izročiti policistu pa vas lahko prekrškovni organ še dodatno (poleg začasnega odvzema vozniškega dovoljenja) kaznuje z globo, ker kot voznik niste imeli pri sebi listine, s katero dokažete, da smete voziti vozilo v cestnem prometu.[8]

Policija oziroma prekrškovni organ nato pripravi obdolžilni predlog v katerem predlaga, da sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ga posreduje sodišču, ki vam izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

V kolikor pa je bil prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega kot storilec s kršitvijo niste bili seznanjen na kraju kršitve (denimo v primeru prehitre vožnje in radarske kontrole), se vam kot storilcu vožnja prepove in vozniško dovoljenje odvzame (šele) s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na predlog prekrškovnega organa oziroma policije.

V obeh primerih je s strani sodišča izdan sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

3. Prejel sem sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, kaj pa sedaj?!

Nasvet št. 3: Čim prej po začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (bodisi na kraju prekrška ali po sklepu o začasnem odvzemu) se prijavite na kontrolni zdravstveni pregled po Zakonu o voznikih (ZVoz-1), ki ga opravljajo pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti. Seznam pooblaščenih izvajalcev najdete tukaj.

Verjetno se sprašujete zakaj se morate nemudoma prijaviti na zdravniški pregled. Odgovor je preprost: v kolikor želite »vrniti« začasno odvzeto vozniško dovoljenje boste morali vložiti predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, kateremu morate priložiti zdravniško spričevalo o uspešno opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.

Na tem mestu velja opozoriti, da pravnega sredstva: pritožbe (zoper predlog o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja) in predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja ne gre enačiti.

V sklepu je namreč v pravnem pouku vedno naveden 3-dnevni rok za vložitev pritožbe kar veliko prava neukih strank enači s predlogom za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in se tako stranke ustrašijo, da jim ne bo uspelo opraviti zdravniškega pregleda v 3-dnevnem roku.

Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja lahko vložite vse dokler traja postopek. Kljub temu pa vseeno svetujemo, da se na zdravniški pregled prijavite nemudoma, saj ga boste na ta način lahko hitreje opravili, hitreje vložili predlog in tudi hitreje s strani sodišča prejeli sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in tudi vozili.

4. Katere okoliščine upošteva sodišče pri odločanju o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja?

Eden izmed pogojev, da bo sodišče vašemu predlogu ugodilo je, da iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da ste telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil. Nadalje sodišče presoja tudi, če narava in pomen očitane kršitve, vaša osebnost, vaše prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa. V zvezi s tem vas sodišče kot obdolženca lahko povabi na zaslišanje ali pa vas pozove k pisnem zagovoru, zasliši morebitne priče ali izvede druge dokaze, da lahko odloči o predlogu.

V kolikor je vaš predlog utemeljen in so izpolnjeni pogoji iz 113. d člena ZP-1, sodišče izda sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim ugodi vašemu predlogu, kar pomeni, da lahko ponovno vozite.

Pri vložitvi predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja bodite pozorni na katero sodišče boste predlog vložili. Do pravnomočnosti sodbe o prekršku se predlog vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti sodbe o prekršku pa pri krajevno pristojnem sodišču po kraju vašega stalnega prebivališča.

Nasvet št. 4: Ne pozabite prevzeti vašega vozniškega dovoljenja pri pristojni Upravni enoti, ki ga je izdala! Prevzamete ga s sklepom o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

V kolikor imate vozniško dovoljenje fizično pri sebi pa od dne prejema sklepa o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja lahko ponovno vozite oz. uporabljate vozniško dovoljenje.

Kljub temu, da lahko na tej točki že ponovno vozite brez skrbi pa POZOR!

Četudi vam je vozniško dovoljenje vrnjeno z zgornjim sklepom, postopek tako še ni končan.

Namreč, veliko prava neukih strank je presenečenih, ko jim je vozniško dovoljenje vrnjeno, nato pa s strani sodišča prejmejo še sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja iz katerega izhaja, da jim je vozniško dovoljenje prenehalo veljati.

Ministrstvo za Pravosodje je pristojno za vodenje skupne evidence kazenskih točk. V kolikor torej dosežete oziroma presežete 18 kazenskih točk (7 kazenskih točk pri voznikih začetnikih) Ministrstvo za Pravosodje o tem obvesti sodišče.

Sodišče (ki je pristojno glede na vaše stalno prebivališče) pa mora po uradni dolžnosti izdati sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi navedenega obvestila.[9]

Če poenostavimo boste, v primeru začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, vedno prejeli s strani sodišča dva sklepa:

• Sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in
• Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Poleg tega boste prejeli tudi sodbo o prekršku, s katero se po njeni pravnomočnosti (po poteku 8 dni od vročitve sodbe, v kolikor ni vložena pritožba) prekrškovni postopek pravnomočno konča.

Na tej točki je ključno, da pravilno postopate, v kolikor ne želite opravljati vozniškega izpita ponovno (ne glede na to da vam je bilo vozniško dovoljenje že začasno vrnjeno).

Nasvet št. 5: V kolikor ne želite ponovno opravljati vozniškega izpita – po prejemu sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vložite predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja!

Če predloga ne boste vložili vam bo vozniško dovoljenje prenehalo veljati.

Okoliščine, ki jih sodišče presoja pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izhajajo iz sedmega odstavka 202. d člena ZP-1 in so smiselno podobne tistim, ki jih sodišče presoja pri odločanju o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

V kolikor niste predložili zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu po Zakonu o voznikih ga morate priložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sicer bo vaš predlog zavržen.

Če sodišče vašemu predlogu za odložitev izvršitve ugodi vam izreče preizkusno dobo (v trajanju od 6 do 24 mesecev) ter naloži dodatne obveznosti, kot te izhajajo iz zdravniškega spričevala.[10]

V praksi se kot dodatna obveznost najpogosteje naloži udeležba v edukacijskih delavnicah v trajanju 6 pedagoških ur. Naložene obveznosti morate opraviti v času trajanja preizkusne dobe, kot vam je bila naložena.

Nasvet št. 6: ne pozabite sodišču posredovati potrdila o vključitvi v ustrezen program (v roku 15 dni po prejemu sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja).

Nasvet št. 7: v kolikor ne želite ponovno opravljati vozniškega izpita bodite v prihodnosti med vožnjo previdni in spoštujte cestno prometne predpise! (tudi po poteku preizkusne dobe!).

Tudi po poteku preizkusne dobe.

Namreč, kot že pojasnjeno vam sodišče, na vaš predlog, s sklepom odloži prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vam določi trajanje preizkusne dobe in naloži dodatne obveznosti.

V kolikor v času preizkusne dobe ne storite hujšega prekrška (prekršek za katerega so predpisane 3 kazenske točke ali več) in opravite vse naložene obveznosti, sodišče po uradni dolžnosti po poteku 1 leta od poteka preizkusne dobe izda sklep s katerim odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši.

Vendar pozor, tudi po poteku preizkusne dobe morate biti previdni. V kolikor bi po poteku preizkusne dobe ponovno storili prekršek zaradi katerega bi morali vložiti nov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bi ga sodišče zavrglo, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili 2 leti.

Rezultat pa bi bil ponovno opravljanje vozniškega izpita.

V kolikor se želite izogniti negativnim pravnim posledicam začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in nadalje prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vas opozarjamo, da aktivno sodelujete v postopku, previdno prebirate prejeta pisanja pri tem pa sledite našim zgornjim nasvetom ali pa nas kontaktirajte in bomo vse navedeno za vas storili mi.

Želimo vam lepe praznike!

ODVETNIŠKA PISARNA VERBAJS d.o.o.

Tea Šušnjara, odvetniška pripravnica

[1] 113.a člen ZP-1.

[2] 105. člen ZPrCP

[3] 106. člen ZPrCP

[4] 107. člen ZPrCP

[5] 46. člen ZPrCP

[6] 30 . in 38. člen ZPrCP

[7] Drugi odstavek 113. a člena ZP-1.

[8] 16. člen ZPrCP

[9] 202.č člen ZP-1.

[10] To je lahko udeležba v edukacijskih delavnicah, psihosocialnih delavnicah, na tečaju varne vožnje…

Nakup avtomobila je nedvomno čustveno dejanje, saj ko kupimo novi avtomobil komaj čakamo, da ga probamo, da ugotovimo vse njegove lastnosti, da ga pokažemo družini in prijateljem ter da uživamo v vožnji z njim.

Prav tako nakup avtomobila ni nujno poceni in lahko predstavlja kar velik del družinskega proračuna. Zato si vsak kupec želi varnega nakupa, brez nepotrebnih problemov in dodatnih stroškov.

Po drugi strani pa si tudi prodajalci želijo čim manj problemov pri prodaji avtomobila. Verjamem, da je malo tistih, ki zavestno goljufajo in prodajajo avtomobile s prevrtenimi kilometri ali s skrito napako.

Pa vendar se napake po nakupu pokažejo. Pri avtomobilih še posebej iz razloga, ker imajo avtomobili veliko obrabo določenih vitalnih delov. Tako je v praksi pogosto težko ločiti med obrabo in skrito stvarno napako, kar pa je tudi velikokrat razlog za spor.

V tem prispevku želim predstaviti orodje za ugotavljanje obstoja napak pri prodaji/nakupu avtomobila.

Orodje je zelo koristno za prodajalce, zlasti podjetnike ki se s prodajo avtomobilom ukvarjajo poklicno, ter tudi za kupce, da bodo vedeli kakšne imajo dolžnosti  in pravice.

1. Napotki glede nakupa avtomobila

Kljub temu, da je nakup rabljenega avtomobila vesel dogodek vam svetujem povsem osnovno preverjanje, in sicer:

• priporočam vam pregled avtomobila na neodvisnem servisu;
• preverite zgodovino avtomobila in dokumentacijo avtomobila (zelo veliko o avtomobilu lahko izveste že iz spletne strani avtolog.si)
• bodite previdni pri pogodbi, ki jo sklenete.

2. Pravna razmerja

Pogodbo o prodaji in nakupu avtomobila načeloma sklenete ob prepisu vozila, največkrat pri enem od koncesionarjev, ki opravljajo tehnične preglede.

Koncesionarji imajo pripravljene obrazce prodajnih pogodb in stranke ga zgolj izpolnijo. Vendar so ti obrazci zelo skopi z določbami, prav tako pa tudi niso nujno primerni za vaš konkretni nakup.

Zato bodite pri nakupu previdni glede tega s kom dejansko sklepate pogodbo. Ali je to pravna oseba ali fizična oseba.

Zlasti je potrebno biti previden pri nakupu avtomobila iz tujine v primeru, ko vam slovensko podjetje pripelje avtomobil iz tujine. Tukaj imamo lahko dve situaciji, in sicer je lahko slovensko podjetje tudi dejanski prodajalec po prodajni pogodbi, lahko pa je zgolj posrednik in je prodajalec nemško podjetje, kar vam lahko zelo oteži zadevo pri uveljavljanju morebitnih napak.

V tem prispevku želim povedati kako mora ravnati prodajalec in kako kupec, če se na avtomobilu pokaže napaka.

Situacije pri prodaji so lahko naslednje:

• Prodajalec in kupec sta fizični osebi (uporablja se OZ)
• Prodajalec in kupec sta pravni osebi (uporablja se OZ)
• Prodajalec je pravna oseba, kupec je fizična oseba (uporablja se ZVPot)
• Prodajalec je fizična oseba, kupec je pravna oseba (uporablja se OZ)

Glede na zgornje situacije je odvisna tudi uporaba zakona, in sicer ali se uporablja Obligacijski zakonik (OZ) ali Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

3. Obstajati morajo trije pogoji za uveljavljanje napak

Prvi pogoj je, da napaka obstaja.

Prodajalec ne odgovarja za napake če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (očitne napake, ki jih kupec lahko opazi pri običajnem pregledu stvari), vendar prodajalec odgovarja tudi za te, če izjavi da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike. Ravno take določbe je dobro imeti v pogodbi.

Po ZVPot je določena izpodbojna domneva, na podlagi katere se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve. To je določba, ki potrošnikom olajša dokazovanje obstoja stvarne napake. Vendar lahko prodajalci vedno dokazujejo, da napaka ni obstajala, ali da ne gre za napako, ampak za obrabo, itd.

Drugi pogoj je pravočasen pregled stvari in notifikacija oz. grajanje napake – gre za rok v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki.

Notifikacija je odvisna od tega kakšne napake se grajajo.

• Očitne napake (OZ):

kupec je dolžan stvar pogledati ali dati v pregled takoj ob izročitvi, če sta pri izročitvi stvari prisotna prodajalec in kupec.

Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi stvari mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe).

Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe).

• Skrite napake (OZ):

Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah v roku 8 dni od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe),

Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe)

• Potrošniška pogodba (ZVPot):

ZVPot ne deli napake na očitne in skrite, ampak za vse določa enako, in sicer mora potrošnik prodajalca obvestiti o napaki v roku 2 mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita.

Kupec mora napako natančno opisati in prodajalca povabiti oz. mu omogočiti, da stvar pregleda.

Tretji pogoj je jamčevalni rok (objektivni rok) – rok v katerem prodajalec odgovarja za napake:

• 6 mesecev (OZ), razen če je bil dogovorjen daljši rok,
• 2 leti (ZVPot za nove stvari),
• 1 leto (ZVPot za rabljene stvari),
• ne glede na jamčevalni rok, če je bila napaka prodajalcu znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Poleg navedenih treh pogojev je potrebno vedno upoštevati, da po poteku določenega roka pravice kupca/potrošnika prenehajo (rok za sodno uveljavljanje napake), in sicer prenehajo:

• po enem letu, šteto od dneva, ko je kupec prodajalcu odposlal obvestilo o napaki, razen če pravic zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti (OZ),
• po dveh letih, šteto od dneva, ko je potrošnik o stvarni napaki obvestil prodajalca (ZVPot).

Ali ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste. Greva naprej.

Za še boljšo predstavo spodaj vse skupaj prikazujem še grafično na praktičnem primeru.

4. Zahtevki pri stvarni napaki

Zahtevki so po OZ in ZVPot enaki, in sicer:

• zavrnitev avtomobila z napako (če kupec ob izročitvi ugotovi, da ima avtomobil napako lahko zavrne prevzem in tako nastane zamuda prodajalca, kar pomeni, da se šteje, da ni izpolnil svojih obveznosti pravočasno in če jih tudi v dodatnem roku ne se šteje, da je pogodba razvezana);
• izpolnitev pogodbe (odprava napake ali izročitev drugega avtomobila brez napake);
• znižanje kupnine;
• odstop od pogodbe in vrnitev plačanega zneska (vedno pred odstopom od pogodbe mora prodajalec dobiti še dodatni rok za izpolnitev);
• odškodnina.

Med zahtevki kupec lahko prosto izbira (ali/ali), lahko tudi združuje zahtevke (odprava napake in odškodnina) in lahko pozneje uveljavlja drug zahtevek (če prodajalec ne popravi, lahko zahteva zamenjavo).

Ko kupec vloži zahtevo za uveljavljanje stvarne napake, mora prodajalec čimprej, vendar najpozneje v roku 8 dni od prejema obvestila kupca sporočiti kupcu ali bo ugodil kupčevi zahtevi ali bo zavrnil njegovo zahtevo (to velja za potrošniške pogodbe po ZVPot).

Tukaj bi vas opozoril, da v kolikor kot podjetniki ne odgovorite v navedenem 8 dnevnem roku ste v prekršku po določbah ZVPot. Zato bodite tukaj previdni.

5. Orodje za ugotavljanje stvarne napake

Ko boste kot podjetnik (prodajalec) prejeli zahtevek kupca za uveljavljanje stvarne napake boste lahko s spodnjim orodjem preverili, ali je zahtevek kupca upravičen.

Prav tako lahko kot kupec preverite, ali gre v vašem primeru za napako in kakšne imate dolžnosti in pravice.

Predlagam, da si orodje za ugotavljanje napak pogledate vedno, ko boste ugotavljali ali gre za napako.

Z orodjem boste preverili:

• Ali gre za stvarno napako;
• Ali je kupec pravočasno obvestil o stvarni napaki;
• Ali uveljavlja napako v jamčevalnem roku;
• Ali mu je prenehala pravica sodno uveljaviti napako, itd.

6. Sklep

V juniju sem bil gost v potrošniški oddaji Koda na RTVSLO, kjer je bila tema nakup rabljenega avtomobila in vam priporočam ogled oddaje. Čeprav gre tam za specifičen primer je hkrati podanih kar nekaj napotkov glede prodaje ali nakupa avtomobila.

V kolikor ste prodajalec bi vam dal še brezplačen nasvet.

Podjetniki veliko sprašujejo kako je v primeru, če kupec avtomobil že uporablja.

Na podlagi 475. člena OZ (ki velja za vse pogodbe po OZ in ZVPot) kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake na avtomobilu, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je sprejel. Kupec bo lahko od pogodbe odstopil zgolj, če bo stvar lahko vrnil v stanju, v kakršnem jo je sprejel.

Seveda tudi tukaj velja nekaj omejitev, vendar bodite pozorni na to določbo, saj podjetniki velikokrat pravijo, da kupci vrnejo že uporabljen avto, ki ni v stanju kot je bil ob nakupu, ki pa ga nato podjetniki težje prodate naprej ali pa imate s tem dodatne stroške.

Prodajalcem želim čim manj uveljavljenih napak. Kupcem pa želim veliko varnih kilometrov in čim manj skrbi z avtomobilom.

odvetnik Gregor Verbajs

Vir fotografije: www.coolmodelengines.com

Zakaj bi sploh najeli odvetnika, ki bi vam oblikoval oporoko, posojilno pogodbo, prodajno pogodbo za nepremičnine, najemno pogodbo, pogodbo o razdelitvi premoženja med razvezanima zakoncema ali vam pomagal pri pravnih zadevah v gospodarski družbi? Samo vpišite svoje podatke v obrazec in vaš pravni problem je čudežno rešen!

Pa je res?

Pred kratkim me je poklicala kolegica, kateri sem pred enim letom svetoval glede posojilne pogodbe. Če bi bili takrat z mano, bi me videli kako sem ji povedal nekaj osnovnih pravil glede posojanja denarja.

Rekel sem ji:

• Pri posojanju denarja vedno skleneš pisno posojilno pogodbo;
• Pisna posojilna pogodba mora biti dobro napisana, da je posojilodajalec maksimalno zavarovan;
• Pisno posojilno pogodbo potrdiš v obliki notarskega zapisa, da je neposredno izvršljiva (to pomeni, da če ti dolžnik ne vrne denarja, ne rabiš vložiti tožbe na podlagi katere dobiš sodbo in greš šele na podlagi sodbe v izvršbo, ampak greš lahko takoj v izvršbo);
• V kolikor je mogoče si terjatev zavaruješ (zastavna pravica na premičninah, hipoteka…).

Sedaj vas zagotovo zanima kaj je kolegica storila. Na srečo je sklenila (vsaj) pisno posojilno pogodbo, ki sem ji jo pripravil. Vendar navedeno še vedno pomeni, da če želi dolžnika izterjati mora vložiti tožbo in glede na hitrost delovanja naših sodišč bo dobila sodbo v roku 3 let.

Njena pisna posojilna pogodba je bila še vedno boljša, kot vsa dejana žensk v filmu The Thinder Swindler, ki se sedaj predvaja na Netflixu. Da ne bo kakšnega dvoma, tudi taki moški obstajajo, ki jih ženske hitro okoli obrnejo.

Zakaj me kolegica ni poslušala?

Povsem jasnega odgovora na to vprašanje nimam, vendar je študija Avvo (Avvo.com je spletna tržnica za pravne storitve, ki zagotavlja napotitve odvetnikov in dostop do baze pravnih informacij v ZDA) je namreč pokazala, da je želja po ohranitvi nadzora nad svojim primerom glavni razlog, zakaj ljudi odvrača misel na najem odvetnika. Drugi razlog, čeprav po mojem mnenju neupravičen, so stroški.

Vendar je najbolj zanimiv podatek študije, da je med tistimi, ki gredo na prvi uvodni sestanek k odvetniku in se z odvetnikom pogovorijo o svojih pravnih problemih, 82 % ljudi najame odvetnika takoj ali kmalu po pogovoru z njim, ko je njihov pravni problem potrebno dejansko reševati. To pomeni, da morajo ljudje zgolj prejeti impulz, da se odpravijo do odvetnika, da si zagotovijo lastno pravno varnost. Morda bi morali odvetniki dodati novo storitev – brezplačno vožnjo strank do svoje pisarne?

Sedaj se postavi logično vprašanje, kdaj ljudje najamejo odvetnika?

Takrat, ko se s svojim problemom »zataknejo«.

Ljudje mi pogosto pripovedujejo, kako so poskušali poiskati rešitev za svoje pravne probleme, a nikoli niso mogli razumeti celotnega obsega svoje težave. To jim je dalo vedeti, da je čas, da poiščejo pomoč nekoga, ki zadevo temeljito razume. Tudi študija Avvo je prišla do podobne ugotovitve, saj je 56 % anketirancev izjavilo, da so med svojim primerom prišli do neobhodne točke, pri čemer jih je 42 % navedlo, da bi potrebovali odvetnika, ki bi jim pomagal rešiti njihov problem.

Občutek neizhodnosti da ljudem vedeti, da je čas, da poiščejo podporo odvetnika. Vendar še vedno ostane problem, da ljudje pri sklepanju pogodb še ne čutijo občutka neizhodnosti in pravnih težav ne dojemajo kot težavo.

Zob si ne popravljate sami, prav tako tudi niste zmožni sami izvajati operacij na sebi. Velika večina ljudi tudi servis na avtomobilu ne naredi sama. Vsi pridemo do točke, ko se zavedamo, da potrebujemo pomoč ne glede na to, kako pametni smo.

Kakšna je torej rešitev za večjo pravno varnost ljudi?

Pojdiva po korakih:

1. Zavedajte se, da je lahko vsaka najmanjša pravna zadeva vaša nočna mora.
2. Povprašajte po stroških odvetnikov, ker nismo dragi. Pravna storitev odvetnika je vredna veliko več, kot vam jo bo odvetnik zaračunal.
3. Obiščite odvetnika in se pozanimajte o vašem pravnem problemu.
4. Upoštevajte nasvet odvetnika.

Nekoč je Helen Mirren dejala: »Svojo življenjsko zgodbo pišete z odločitvami, ki jih sprejmete. Nikoli ne veste, ali so bile napačne. Ti trenutki odločitve so tako težki.«

Naj se odvetniki spopadajo z vašimi pravnimi težavami, medtem ko vi počnete tisto, kar najbolje počnete: opravljate svoje delo, vodite podjetje ali svoj čas posvetite družini ali hobijem.

Gregor Verbajs

Vir slike: www.mentalfloss.com

Kaj ureja ZOPVTKK?

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ali kreditojemalkami ter poroki (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalci), ki so v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih.

Za koga se uporablja zakon?

Zakon se uporablja za vse kreditne pogodbe v CHF, ki so bile sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, ne glede na trenutno stanje kredita, ne glede na to, ali je pogodba prenehala (bila odpovedana) ter ne glede na to, ali je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana.

Kakšne obveznosti prinaša zakon za banke?

Kreditodajalec mora v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona za vse kreditne pogodbe v CHF, skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, pripraviti naslednjo dokumentacijo:

• predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni pogodbi v CHF oziroma v obliki nove pogodbe, v primeru da je kreditna pogodba v CHF prenehala veljati (v nadaljevanju: pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij),
• nov amortizacijski načrt,
• izračun preostanka dolga.

Kreditodajalec mora dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena vročiti kreditojemalcu s priporočeno pošiljko s povratnico najkasneje v roku 75 dni. Če naslovnik pošiljke ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika opozoriti ob vročanju. Po preteku tega roka vročevalec pusti pošiljko v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

Kakšne spremembe prinaša zakon za kredite?

Z zakonom se vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.

Gre za posebno metodologijo izračuna valutne kapice.

Kreditodajalec je dolžan v predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij vključiti določbo, s katero se v pogodbeno razmerje vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.

Valutna kapica se aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot 10 % odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko zaradi spremembe menjalnega tečaja višina anuitete za več kot 10 % odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica. Kadar je menjalni tečaj v območju valutne kapice, se plačila obračunajo po menjalnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, izhaja, da je obveznost iz kreditne pogodbe v CHF v celoti poplačana, mora kreditodajalec v roku 30 dni od prejema s strani kreditojemalca podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij kreditojemalcu vrniti morebitno preplačilo. Če je bil kredit zavarovan s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem roku izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.

Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, izhaja, da obveznost iz kreditne pogodbe v CHF ni bila poplačana v celoti, se pogodbeno razmerje nadaljuje skladno s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in novim amortizacijskim načrtom.

Ali velja tudi za odpovedane pogodbe?

Če je bila kreditna pogodba v CHF odpovedana s strani kreditodajalca, je kreditodajalec dolžan za obdobje veljavnosti kreditne pogodbe v CHF izdelati nov amortizacijski načrt, skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, ne zadoščajo za poplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe v CHF v celoti, se kreditodajalec in kreditojemalec lahko dogovorita, da se preostali dolg poplača pod pogoji iz kreditne pogodbe ob upoštevanju valutne kapice, določene skladno s tem zakonom.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne kapice, se presežek obravnava kot plačilo preostanka dolga po odpovedani pogodbi, kreditodajalec in kreditojemalec pa se lahko dogovorita tudi drugače.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, presegajo dolg iz odpovedane kreditne pogodbe v CHF, mora kreditodajalec v roku 30 dni od prejema s strani kreditojemalca podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij kreditojemalcu vrniti preplačilo. Če je bil kredit zavarovan s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem roku izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.

Kako je s prodanimi terjatvami?

Če je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana, je kreditodajalec dolžan za obdobje do prenosa terjatve na prevzemnika izdelati nov amortizacijski načrt skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Če plačane anuitete ter druga plačila v času do prenosa terjatve presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne kapice, mora kreditodajalec presežek vrniti kreditojemalcu v roku 30 dni od prejema podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in v istem roku kreditojemalcu vrniti obojestransko podpisano pogodbo.

Če prevzemnik terjatve izkazuje odprto terjatev do kreditojemalca, se lahko kreditodajalec in prevzemnik dogovorita, da se znesek odprte terjatve zmanjša za ugotovljeno višino preplačil. O tem je kreditodajalec dolžan obvestiti kreditojemalca in mu predložiti dokazila o zmanjšanju dolga pri prevzemniku dolga. V tem primeru se o plačilu zamudnih obresti dogovorita prevzemnik terjatve in kreditodajalec, pri čemer kreditojemalca ne smejo bremeniti zamudne obresti, ki so obračunane na obroke, ki se poplačajo iz presežka.

Kaj je s sodnimi postopki?

Zakon ne odreka pravice do sodnega varstva nobeni pogodbeni stranki.

Če kreditojemalec sprejme ponujeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in v roku 30 dni od prejema obojestransko podpisane pogodbe umakne tožbo, mu je kreditodajalec dolžan povrniti vse stroške sodnega postopka, ki so nastali do uveljavitve tega zakona, vključno s sodno takso. Kreditojemalec je ob umiku tožbe dolžan kreditodajalcu predložiti zahtevek z zbirnikom stroškov, kreditodajalec pa je dolžan vse priglašene stroške kreditojemalcu povrniti v roku 30 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka.

Na kaj morate biti pozorni?

Bodite pozorni da normalno prejemate pošto, saj bodo vam banke poslale anekse oz. pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Še bolje pa je, da sami kontaktirate banko in povprašate o njihovem ravnanju.

odvetnik Gregor Verbajs

če spremljate moje objave na socialnih omrežjih potem že veste veselo novico, vendar ni odveč, če jo povem še enkrat. Saj je namen, da novico doseže čim več ljudi.

• Knjiga Odvetniške Skrivnosti je v prodaji

Končno je knjiga Odvetniške Skrivnosti prišla na police v vse večje knjigarne v Sloveniji. Kljub temu, da se knjiga prodaja v knjigarnah jo lahko še vedno kupite na spletni strani www.OdvetniskeSkrivnosti.si.

Odzivi na knjigo Odvetniške Skrivnosti so zelo pozitivni, za kar sem resnično zelo vesel. Tudi prodaja poteka zelo dobro. V enem mesecu sem prodal 78 knjig, kar je super dosežek, če upoštevam, da nisem imel še nobene predstavitve knjige in nobenega marketinga za knjigo.

Dobil sem tudi en negativen odziv, in sicer mi je en gospod napisal, da je knjiga pretanka, da bi si želel bolj debelo knjigo. Povsem ga razumem, vendar sem moral pri pisanju knjige Odvetniške Skrivnosti premisliti veliko zadev. Tudi to, da bo knjiga berljiva, ravno dovolj obsežna in da bo imela vso vsebino, ki sem si jo zamislil. Zelo sem razmišljam o tem, da ne bo knjiga preobsežna, ker to lahko odvrne ljudi od branja. Te odločitve so bile najtežje. Vendar glede na dosedanji odziv na knjigo menim, da mi je uspelo napisati ravno prav obsežno knjigo, ki vas posrka vase in jo preberete v dveh ali treh dneh.

V knjigi predstavim veliko zgodb o tem, kako ljudje delajo napake, ker se s pravnimi zadevami ukvarjajo brez odvetnika ali celo tako, da v celoti ignorirajo svoje pravne probleme. Posledice njihovih dejanj so velikokrat šokantne.

Knjiga Odvetniške Skrivnosti je primerna za vse, in sicer tako za podjetnike kot fizične osebe, za mlade in starejše. Vsi boste v knjigi našli kakšen nasvet, ki vam lahko pomaga rešiti vaše premoženje ali urediti pravna razmerja na način, da boste mirni.

Če ste podjetnik, vam knjiga Odvetniške Skrivnosti pokaže, kako se lahko izognete skorajda vsem težavam ali ste o njih vsaj v naprej obveščeni in se tako zavedate tveganj in nevarnosti, s katerimi se lahko soočite.

Tudi če niste podjetnik, vam knjiga pokaže, na kaj morate biti pozorni pri reševanju pravnih zadev, kako jih urejati in kako si zagotoviti varno starost.

Najboljši del knjige?

Knjiga je spisana tako, da te potegne vase in jo lahko dejansko preberete v enem dnevu. Načeloma pa jo boste prebrali v dveh ali treh dneh.

Zaradi možice zgodb iz odvetništva jo lahko preberete tudi kot počitniško branje na dopustu.

Ker je namen knjige Odvetniške Skrivnosti v tem, da čim več ljudi opozori zakaj je pomembno, da pravne probleme rešujejo pravočasno in pravilno, vas vabim, da knjigo ali spletno stran www.OdvetniskeSkrivnosti.si delite na socialnem omrežju ali o knjigi obvestite svoje prijatelje ali poslovne partnerje.

• Zakaj sem napisal knjigo?

Dobil sem veliko vprašanj zakaj sem sploh napisal knjigo, zato vam bom zaupal zakaj.

Ko sem kot pripravnik opravljal delo pri notarki, sem dnevno svetoval vsaj desetim ljudem po telefonu ali v pisarni. Nekega dne sta k meni v pisarno prišla okoli šestdeset let star moški in ženska v tridesetih. Bila sta stric in nečakinja. S seboj sta imela darilno pogodbo, s katero je stric želel nečakinji podariti svoje stanovanje. Želela sta notarsko overiti darilno pogodbo, ker je overitev podpisa prodajalca na pogodbi pogoj za prenos lastninske pravice na nepremičnini in tudi pogoj za vpis v zemljiško knjigo. Pojasnil sem jima, katere dokumente potrebujem in koliko znaša strošek overitve. Še danes se spomnim, da je bil strošek overitve 26 evrov.

Razložila sta mi, da se jima overitev zdi predraga in da lahko zadevo ceneje uredita na upravni enoti. Kot verjetno veste, je upravna enota državni organ, ki ureja upravne zadeve (izdaja osebne dokumente, vozniška dovoljenja itn.) in le v namene ureditve upravnih zadev tudi overja podpise na različnih listinah.

Skušal sem jima pojasniti, da overitev, ki jo bo opravila upravna enota, ni ustrezna in da je nujno potrebna notarska overitev, ker mora notar po zakonu preveriti, če pogodba vsebuje vse potrebno za prenos lastninske pravice, prav tako pa je z zakonom predpisano, da je možen prenos lastninske pravice na nepremičnini samo na podlagi notarske overitve.

Stric in nečakinja me nista poslušala. Vzela sta darilno pogodbo in vso ostalo dokumentacijo ter odšla.

Čez dva meseca se je nečakinja vrnila. Bila je sama. S seboj je imela vso dokumentacijo v zvezi z darilno pogodbo. Povedala je, da sem imel prav in da se ni mogla vpisati v zemljiško knjigo, ker ni bila opravljena pravilna overitev in me prosila, če lahko sedaj opravim pravilno overitev in uredim vse tako, kot je potrebno. Odgovoril sem ji, da z veseljem in da lahko hitro urediva vse potrebno, le stric naj pride v pisarno, ker moram overiti njegov podpis v overitveni knjigi, ki jo imajo notarji.

Nato me je pogledala s solznimi očmi. Tiho je rekla: »Stric je umrl.«

Nastala je daljša tišina.

Pogledal sem jo in ji izrekel sožalje, nato pa sem ji prijazno pojasnil, da brez strica na žalost ne moreva urediti nič.

Nečakinja je začela jokati in mi pojasnjevati, da ji je želel stric podariti stanovanje, ker je dolgo skrbela zanj, medtem ko njegovi lastni otroci niso želeli skrbeti zanj, niti imeti stikov z njim.

Stanovanje je bilo predmet dedovanja, pri čemer ne vem, kako se je zgodba odvijala naprej. Verjetno, glede na njun poskus ureditve zadeve pred smrtjo, ne dobro.

Čeprav je od tega preteklo že več kot deset let, mi je zgodba ostala v spominu. Tako sem se odločil, da napišem knjigo s katero bom ljudi opozoril na morebitne posledice, če pravnih zadev ne bodo reševali pravočasno in pravilno.

Skozi leta je ideja dozorevala in v trenutku, ko sem imel čas in možnost, da napišem knjigo, sem to tudi storil. Zaradi pravne varnosti vseh ljudi. Zato, ker vidim preveč nesrečnih zgodb in ker se ljudje ne zavedajo kakšne posledice imajo lahko njihova (pravna) dejanja.

Več o knjigi Odvetniške Skrivnosti si lahko preberete na www.OdvetniskeSkrivnosti.si, kjer knjigo lahko tudi naročite.

• Eden izmed odzivov bralcev

Izjemno pozitivno me je presenetil odziv ene bralke, ki vam ga v celoti pripenjam spodaj.

• Akcijski načrt

V knjigi sem vam pripravil neprecenljivo darilo. Z nakupom knjige prejmete brezplačen dostop do spletnega mesta, ki ponuja dodatna poglavja knjige. Za nakup knjige obiščite www.OdvetniskeSkrivnosti.si

Pomagajte mi ustvarjati lepši svet tako, da to knjigo delite s svojimi prijatelji, družino in poslovnimi partnerji. Naj zgodbe iz knjige opozorijo druge, naj bodo previdni pri reševanju svojih pravnih vprašanj.

Vabim vas, da obiščete mojo spletno stran www.OdvetniskeSkrivnosti.si in jo delite na družbenih omrežjih.

Za zaključek naj napišem misel Benjamina Franklina, ki je nekoč rekel:

»Edina stvar, ki je dražja od izobrazbe, je nevednost.«

Vse se začne pri vas.

Želim vam veliko uspeha in svobodo, o katerih sanjate.

odvetnik Gregor Verbajs

V tem zapisu vam bom predstavil pravni posel s katerim je najbolje prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti in kako to narediti.

Vendar preden vam predstavim pravi pravni posel si poglejva stanje na kripto trgu oziroma kaj se dogaja z Blockchain tehnologijo.

• Kripto trg in Blockchain tehnologija

Z Blockchain tehnologijo sem se sam srečal nekje leta 2015, vendar zgolj bežno in sicer s strani prijateljev, ki so se s to tehnologijo ukvarjali bolj resno.

Resno sem se začel ukvarjati s kriptovalutami leta 2018, ravno, ko se je začel medvedji trend in se ni dogajalo kaj veliko.

Vendar se je čakanje splačalo in leta 2020 se je začela tista strma in enormna rast kriptovalut.

Iz pogovorov z ljudmi ugotavljam, da jim ni povsem jasno kaj kriptovalute so in na čem temeljijo. Ne zavedajo se, da ne gre »kar za nekaj«, ampak gre za tehnologijo Blockchain.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Pred dnevi sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek. Očitno vedno več ljudi spoznava, da kriptovalute niso »kar nekaj«, ampak, da temeljijo na tehnologiji Blockchain, ki je tehnologija prihodnosti.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT (digitalna edinstvena lastnina), virtualni svetovi, kripto igre, itd.

Sedaj si poglejva pravi pravni posel za razdelitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje.

• Skupno premoženje

Preden se odločite, da bosta z zakoncem ali partnerjem v zunajzakonski skupnosti uredila kriptovalute, morata ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev oziroma partnerjev.

V kolikor so posebno premoženje enega zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti potem kriptovalute ne moreta deliti, kot je določeno v tem zapisu.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, pa je kriptovalute najbolje deliti na način kot ga vam bom predstavil v tem zapisu.

Da boste lažje ugotovili, ali so kriptovalute skupno ali posebno premoženje, vam spodaj navajam definicijo kot je določena v Družinskem zakoniku.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Po zadnjem zapisu, kjer sem opozoril, da darilna pogodba ni dober pravni posel za prenos kriptovalut me je veliko ljudi vprašalo, zakaj je pravni posel sploh potreben. Ali ne bi bilo najbolje samo izročiti »private key« ali prenakazati kriptovalute in je zadeva urejena?

Torej zakaj je potrebno s pravnim poslom urediti delitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje?

Kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, tako kot premičnine, delnice, nepremičnine, itd. In premoženje med osebami se deli s pravnim poslom med njimi, ker drugače kot s pravnim poslom med osebami ni mogoče urejati premoženja oz. lastništva premoženja oz. imetništva kriptovalut.

Povedano še drugače, če zakoncu zgolj izročite »private key«, s tem še nista uredila skupnega premoženja, ker se zakonec lahko pozneje premisli in se postavi na stališče, da je vam ključ podaril in da ga kot darilo zahteva nazaj (v primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti, itd.).

Skratka, če nimate ustreznega pravnega posla se izpostavite rizikom, ki so sem jih opisal v prejšnjem zapisu na blogu.

• Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja

V 71. členu Družinskega zakonika je določeno, da se skupno premoženje zakoncev (in partnerjev v zunajzakonski skupnosti) razdeli, če njuna zakonska zveza (ali skupnost) preneha.

Med trajanjem zakonske zveze (in tudi zunajzakonske skupnosti) se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Glede na navedeno vam svetujem, da kriptovalute, ki predstavljajo skupno premoženje, razdelite na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ker boste tako imeli celovito urejeno premoženje nasproti zakoncu in tretjim osebam.

Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja mora vsebovati:

• sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja;
• sporazum zakoncev o deležih na skupnem premoženju;
• sporazum zakoncev o načinu delitve skupnega premoženja;
• sporazum o načinu in času prenosa kriptovalut;
• podatke o kriptovalutah (količina, vrsta, denarnice, itd…).

V izogib vsakega dvoma naj povem, da se v sporazum ne vpisuje »privete key«, tako, da je strah pred tem, da bi odvetnik ali kdo tretji prišel do »privete key-a« odveč.

Ker Zakon o notariatu določa, da morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema potrjene ali sklenjene v obliki notarskega zapisa, mora biti sporazum v obliki notarskega zapisa.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre pri kriptovalutah za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznano. Kot opažam med kolegi pravniki pa prihaja do nejasnosti glede tega kaj pomenijo obligacijske pogodbe med zakoncema ali partnerjema, ter kaj pametne pogodbe na Blockchain-u.

Pri sklepanju takšnih sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja sam svetujem tri možne načine izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec oziroma partner zgolj zaveže, da bo na v denarnico drugega zakonca ali partnerja na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec oziroma partner) v dogovorjenem roku prenesel določeno kriptovaluto ali več teh;
• drugi je, da prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma prenese določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto prejel, saj je prenos možen v realnem času podpisa sporazuma;
• tretji je, da je prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma že prenesel določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto že prejel pred sklenitvijo sporazuma in v sporazumu vse to ugotovita.

V praksi sem opazil, da je najbolj pogost drugi in tretji način.

• Kako upravljati s kriptovalutami, če ne boste sklenili sporazuma o delitvi skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca oziroma partnerja v zunajzakonski skupnosti upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema oziroma partnerjema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Glede upravljanja s kriptovalutami imamo na podlagi Družinskega zakonika dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita. Verjetno ta situacija v praksi ni najbolj praktična.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec oziroma partner nekoč (med zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost ali v trenutku prenehanja zveze ali skupnosti) prvemu zakoncu oziroma partnerju očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez njegovega soglasja.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca oziroma partnerja ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec oziroma partner ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Kriptovalute kot skupno premoženje odpirajo številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Da se ne bi zapletli v zanimiva in zahtevna vprašanja vam svetujem ureditev kriptovalut s sporazumom o delitvi skupnega premoženja.

• Prednost sporazuma pri morebitni obdavčitvi kriptovalut

Povsem jasno je bilo, da bo prej ali slej država obdavčila kriptovalute. Pravzaprav je regulacija kriptovalut dobrodošla, saj se tako poveča zaupanje v trgovanje s kriptovalutami in predvidljivost obdavčitve.

Predlog novega načina obdavčenja kriptovalut je FURS napovedal najprej 30.08.2021 in nato dodatno še 31.08.2021. Gre za korenito spremembo, saj bi po predlogu FURS fizične osebe izbirale med obdavčitvijo 10 odstotkov od vnovčenega zneska (izplačanega zneska na račun) oziroma 25 odstotkov od ustvarjenega dobička. Obdavčen ne bo bil vnovčen znesek do 15.000,00 EUR na leto.

Torej koliko davka bi torej plačala fizična oseba, ki je kriptovaluto kupila po ceni 4.000,00 EUR, prodala pa za 40.000,00 EUR? V tem primeru bi od 40.000,00 EUR odšteli 15.000,00 EUR (kot olajšavo) in dobili 25.000,00 EUR,  od tega zneska pa se bo obračunal 10 odstotni davek, pri čemer bi davek znašal 2.500,00 EUR. To velja le za fizične osebe in ne za pravne osebe, za katere velja 19% davek na prihodek.

Bolj zapleten in dlje časa trajajoč bo postopek, če bo imetnik kriptovalut želel plačati davek od dobička.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje jih je nujno urediti tudi zaradi obdavčitve. Za vsakega zakonca posebej se bo računala obdavčitev. Vsak zakonec pa bo lahko uveljavljal olajšavo v višini 15.000,00 EUR.

• Sklep

Vsi, ki so do sedaj prenesli kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti so mi navajali naslednje razloge:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja, itd.

Večina strank mi je ob sestavljanju sporazuma pojasnilo, da so odlašali s sklenitvijo sporazuma o delitvi kriptovalut, ker niso našli kompetentnega pravnega strokovnjaka, ki bi se spoznal na kriptovalute.

Verjamem, da je v tem trenutku pravnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in jih razumejo relativno malo. Zato vam svetujem previdnost pri sklepanju pravnih poslov oziroma se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja, ter pozna pravo in možnosti urejanja kriptovalut med zakoncema ali partnerjema.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev, predvsem pa seveda nikomur ne posredujte »private key«.

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir slike na naslovnici: hhlaw.ca