Ali že vlagate v kriptovalute?

Ali vlagate kot fizična oseba ali kot podjetje oziroma gospodarska družba?

Ali ste danes že pogledali kakšna je vrednost kriptovalute Bitcoin (BTC)?

V zadnjem času so kriptovalute, predvsem Bitcoin (BTC), doživele pravo cenovno eksplozijo, kar je pritegnilo pozornost vlagateljev.

Kot vedno pa bo to pritegnilo tudi pozornost politike in davčnih organov po vsem svetu.

V Sloveniji se vlaganje v kriptovalute obravnava na poseben način, odvisno od tega, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

V času, ko vrednost Bitcoina dosega zgodovinske višine, je še posebej pomembno razumeti, kako je z obdavčitvijo dobička od kriptovalut v Sloveniji.

V zadnjem času sem prejel kar nekaj vprašanj strank o tem, ali je bolje vlagati kot fizična oseba, ali kot podjetje. Ena stranka mi je celo predlagala, da bo vse kriptovalute prenesla na podjetje, samo, da bo na varnem glede obdavčitve.

Za fizične osebe (trenutno) velja, da ob izplačilu dobička od kriptovalut ne plačajo davka.

To pomeni, da če ste kot posameznik investirali v Bitcoin, Ethereum (ETH) ali katero koli drugo kriptovaluto, vaš dobiček (trenutno) ni obdavčen, ne glede na to, kako visoka je trenutno njegova vrednost.

Ta pristop spodbuja individualne vlagatelje, da raziskujejo svet digitalnih valut brez skrbi zaradi takojšnjih davčnih posledic.

POZOR: Opozoril bi na stališče FURS (najdete ga tukaj) o tem, kdaj se dohodki iz trgovanja z virtualnimi valutami obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti.

Če ste en tistih vlagateljev, ki kupite in držite naložbo se nimate česa bati.

Situacija se spremeni, ko vlaganje poteka preko pravne osebe.

V kolikor vlagate kot podjetje se ustvarjen dobiček iz kriptovalut šteje med prihodke. Na prihodek plačate davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki je trenutno 19%, od leta 2024 dalje pa bo 22%.

V kolikor si želite dobiček izplačati, boste plačali še davek od dohodka iz kapitala.

Poglejva si preprost izračun.

Podjetje ustvari 100.000,00 EUR dobička ob prodaji kriptovalute.

Navedeni znesek gre v prihodek in plačate 22% davek od dohodkov pravnih oseb.

Ostane vam še 78.000,00 EUR.

Navedeni dobiček si želite izplačati zato ob izplačilu plačate še 25% davka na dobiček iz kapitala.

Na račun prejmete 58.500,00 EUR.

Kot vidite je trenutno bistvena razlika, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

Zato lahko del svojih denarnih rezerv v podjetju namenite nakupu kriptovalut. Še vedno imejte večji del denarnih rezerv v gotovini »za vsak slučaj«. Vendar pa lahko manjši del namenite investiranju kot podjetje, zlati predvsem v BTC ali ETH.

V času, ko je vrednost Bitcoina in drugih kriptovalut na visoki ravni in so ekstremni interesi po nakupu kriptovalut, so te informacije še posebej pomembne za vse, ki razmišljajo o vlaganju ali že imajo v lasti kripto sredstva.

Pravilno razumevanje davčnih obveznosti lahko vam pomaga pri načrtovanju dolgoročnih investicijskih strategij in pri optimalnem upravljanju morebitnega dobička.

Za vlagatelje, bodisi fizične ali pravne osebe, je ključnega pomena, da ostanejo obveščeni o davčnih zakonih in regulativah, ki vplivajo na vaše investicije v kriptovalute. Tako si lahko zagotovite, da vaše investicijske odločitve ne le sledijo trenutnim tržnim trendom, ampak so tudi v skladu z zakonodajnimi zahtevami.

V razburljivem svetu kriptovalut, kjer vrednosti nihajo z neznano hitrostjo, je razumevanje in upoštevanje davčnih obveznosti ključnega pomena za varno in uspešno investiranje.

Kakšen vlagatelj ste in zakaj vlagate je povsem vaša odločitev. Če boste vlagali z namenom, da si ob naslednjem ATH-ju izplačate čim višji dobiček, potem je trenutno bolje, da vlagate kot fizične osebe.

Če pa želite del denarnih rezerv v podjetju nekam naložiti, pa je dobra dolgoročna naložba v BTC.

Sami sebe najbolje poznate, zato je odločitev o vaših naložbam povsem vaša.

Gregor Verbajs, odvetnik

Uvedba e-gospodarstva oz. novo alternativno plačilno sredstvo v obliki virtualne valute oz. kriptovalute je današnjemu svetu še vedno popolna novost in nepoznano področje, zato sva se odločila, da podava kratek pregled navedenega področja. Navedeni članek boste lahko zasledili tudi na drugih portalih, saj želiva podjetnikom približati pojasnila, ki bodo predstavljena v nadaljevanju.

Predmetni članek podjetniku oz. gospodarskim družbam omogoča vstop v svet kriptovalut, predvsem pa seznanitev s pomembnimi vidiki uporabe kriptovalut tako s pravnega, računovodskega ter davčnega vidika ureditve kriptovalut.

PRAVNI VIDIKI UREDITVE KRIPTOVALUT V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU (plačilno sredstvo ali zgolj menjalno sredstvo?)

Kriptovalute so digitalne oz. virtualne valute, ki uporabljajo kriptografijo. So plačilni institut, ki je pravnemu sistemu Republike Slovenije še dokaj neznan, saj trenutno poslovanje s kriptovalutami v Republiki Sloveniji še ni zakonsko regulirano, prav tako pa Republika Slovenija do danes ni vzpostavila nadzora s strani Banke Slovenije oz. kakšnega drugega državnega organa, ki je ustanovljen za namen nadzora uporabe plačilnih institutov.

Ob navedenem je tako mogoče razbrati, da kriptovalute v Republiki Sloveniji še niso »zakonito« plačilno sredstvo, saj njihova uporaba še ni zakonsko urejena, kljub navedenemu pa je plačevanje s kriptovalutami vseeno legalno, in sicer pri ponudnikih, ki tovrstno plačilo omogočajo. Navedeno tako bolj spominja na menjalno sredstvo in ne na plačilno sredstvo.

Da gre za »menjalno sredstvo« pa izhaja tudi iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), v katerem je v 48. točki 3. člena ZPPDFT-1 urejeno, da je »virtualna valuta« digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka, niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo tako fizične kot pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje ali izmenjuje.

Kljub temu, da na podlagi definicije v ZPPDFT-1 kriptovaluta nima pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, je Salvador postal prva država na svetu, ki je sprejela bitcoin za zakonito plačilno sredstvo.

Ravnokar pa so razvijalci v Kazahstanu razvili platformo na Blockchain tehnologiji, ki omogoča nakup nepremičnine v 15 minutah, brez obiska banke in drugih institucij. Podpis pogodbe, plačilo, registracija pri bankah in vpis v register nepremičnin bo vse potekalo po spletu.

Če pustimo nepremičnine ob strani, ker so bolj zahtevne, pa verjetno veste, da lahko s kriptovalutami plačujete tako v fizičnih kot spletnih trgovinah. Na primer BTC City se je spremenil v pravo bitcoin mesto.

RAČUNOVODSKI VIDIK UREDITVE KRIPTOVALUT V REPUBLIKI SLOVENIJI

Ker ima Slovenija kar nekaj zelo dobrih strokovnjakov na področju Blockchain tehnologije in so bili ti strokovnjaki v Blockchain skupnosti prisotni že zelo zgodaj, se je Slovenija iz vidika računovodske ureditve kriptovalut postavila na seznam držav, ki so dokaj zgodaj vzpostavili računovodska pravila glede uporabe kriptovalut oz. zavzeli stališče glede ureditve kriptovalut.

Kot izhaja že iz pravnega vidika, kriptovalute ne izpolnjujejo kriterijev, ki bi ji omogočile pripoznavo kot denarnega sredstva. Vsekakor je dodatno zmedo postavila sodba sodišča EU (C-264/14), kjer je kriptovaluta za namen obdavčitve DDV definirana kot plačilno sredstvo. Furs pojasnjuje, da je kriptovaluta za namen obdavčitve z DDV plačilno sredstvo, ki pa ni denarno sredstvo niti finančni instrument.

Z računovodskega vidika se lahko pravne osebe v Sloveniji odločijo za vodenje poslovnih knjig skladno z Zakonom o gospodarskih družbah – 1 (»ZGD-1«) in sicer na podlagi Slovenskih računovodskih standardov (»SRS«) ali Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (»MSRP«), vendar pa tako v SRS kot tudi v MSRP računovodska obravnava kriptovalut trenutno še ni določena oziroma urejena.

K MSRP do danes še niso bila podana pojasnila glede obravnave poslov s kriptovalutami s strani upravnega odbora, ravno nasprotno pa je Slovenski inštitut za revizijo že leta 2015 sprejel strokovno razlago glede izkazovanja naložb v kriptovalute.

V zvezi z računovodsko ureditvijo kriptovalut je bilo dalje dne 17. 10. 2018 sprejeto Pojasnilo k SRS 22 (2016), iz katerega izhaja, da izdajatelj žetonov ICO zbrana sredstva izkazuje po posameznih vrstah zbranih sredstev. Dalje se vplačana sredstva v kriptovalutah izmeri in obračuna po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali pa izmeri in obračunava po nabavni vrednosti. Začetne meritve in obračunavanja kriptovalut organizacija ne sme spremeniti vse do odprave njihovega pripoznanja, vse navedeno pa mora biti razkrito v prilogi k računovodskim izkazom.

Glede na izbiro računovodskih standardov so bila podana različna mnenja strokovnjakov, pri čemer pa je večina strokovnjakov zagovarjala stališče, da se kriptovalute v računovodskih izkazih lahko pripoznajo kot zaloge (po MRSP) vendar pod pogojem, da so namenjene trgovanju in uporabi za plačilno sredstvo, dalje pa v primerih, če kriptovalute ustrezajo opredelitvi dolgoročnega sredstva se jih v računovodskih izkazih pripozna kot neopredmeno sredstvo (po MRSP).

Pripoznavanje kriptovalut kot finančne naložbe oz. finančne inštrumente trenutno deli mnenja strokovnjakov. V ta namen je v aprilu leta 2015 Slovenski inštitut za revizijo (»SIR«) objavil strokovno razlago na področju kriptovalut, iz katere izhaja, da se naložbe v kriptovalute v računovodskih izkazih izkazujejo kot finančne naložbe (po SRS, ne pa po MRSP). Ob navedenem je potrebno izpostaviti, da večina strokovnjakov meni, da kriptovalute ne ustrezajo pogojem, da bi se lahko prepoznavale kot finančni inštrument.

Pomembnost izbire računovodenja je ključna pri nadaljnjem računovodenju kriptovalut. Podjetje, ki poroča po MSRP, ne more upoštevati Fursovih pojasnil pa tudi ne odločitve Sodišča EU, da je kriptovaluta plačilno sredstvo. MRSP definicije plačilnih sredstev ne vsebujejo.

Izjemno pomembna je tudi presoja za kakšen namen podjetje pridobi kriptovaluto. Ali jo bo prodala kasneje, v nedoločenem času in realizirala razliko v ceni – naložbenje. Ali je namen podjetja, da jo kupi za znanega kupca, ki mu bo kripto valuto prodala, ali za neznanega kupca, pri čemer se podjetje dejavno ukvarja z nakupom in prodajo kripto valut (v kratkem časovnem obdobju) – trgovanje ali pa z namenom plačevanja.

KRIPTOVALUTE KOT DENARNO SREDSTVO, FINANČNA NALOŽBA OZ. INŠTRUMENT, ZALOGA, ALI NEDENARNO SREDSTVO

Ureditev kriptovalute kot denarnega sredstva na podlagi SRS in MSRP ni mogoče, saj kriptovaluta trenutno ne izpolnjuje kriterijev za pripoznavo kot denarnega sredstva, saj ne zadostuje opredelitvi denarnih sredstev, niti ne predstavlja dobroimetja pri nobeni finančni instituciji. Ne glede na navedeno pa je pri opredelitvi kriptovalute potrebno vzeti v zakup visoka tveganja, ki pa pri kriptovalutah glede na spremembe vrednosti predstavljajo veliko polemiko. Namreč kriptovalute so še vedno zelo volatilne, čeprav glavni poslovni modeli (ETH, DOT, SOL…) nihajo vedno manj in so čedalje bolj podobni gibanju delnic.

Zato je ureditev kriptovalut kot finančno naložbo oz. finančni inštrument trenutno težko sprejemljivo, saj so mnenja strokovnjakov precej deljena, saj MSRP in SRS finančni inštrument opredeljujejo kot pogodbo, na podlagi katere nastane finančno sredstvo ene organizacije in hkrati finančna obveznosti ali kapitalski inštrument druge organizacije, pri čemer imajo strokovnjaki zato deljenega mnenja, saj kriptovalute po njihovem mnenju ne ustrezajo kriterijem za pripoznavo kot finančnega inštrumenta, saj v poslovanju s kriptovalutami ne gre za pogodbeni odnos, le ta pa je pogoj, da sploh lahko nekaj opredelimo kot finančni instrument.

Drugačno mnenje pa je pri opredelitvi kriptovalut kot finančne naložbe po SRS. V zvezi z navedenim je SIR sprejel strokovno razlago, da se naložbe v virtualne valute izkazujejo kot finančne naložbe. SRS finančne naložbe opredeljuje kot sestavni del finančnih inštrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima podjetje naložene, donosi, ki izhajajo iz njih, pa povečujejo finančne prihodke podjetja.

Ob navedenem je potrebno razlikovati med poslovnimi prihodki, ki pa izhajajo iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev v okviru rednega poslovanja podjetja. Po mnenju SIR bi bilo potrebno virtualne valute razvrstiti med finančna sredstva, ki so merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ali  po nabavni vrednosti. V kolikor se odločimo za vrednotenje po nabavni vrednosti bo podjetje pripoznalo kriptovaluto po vrednosti, ki jo je plačala za pridobitev finančne naložbe. V kolikor se podjetje odloči za merilo po pošteni vrednosti, bi bilo potrebno vrednost kriptovalute izmeriti po objavljenem tečaju in razliko do njihove vrednosti pripoznati kot finančni prihodek ali odhodek. Dalje je po mnenju SIR pridobljene kriptovalute z rudarjenjem potrebno pripoznati med finančna sredstva in za isti znesek pripoznati poslovne prihodke.

Kriptovalute se lahko po definiciji zalog po MSRP (sredstva v opredmeteni obliki, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju) pripoznajo kot zaloge. Definicija zalog in MSRP namreč omogočajo dejstvo, da zaloge niso v fizični obliki. Kot zaloga se kriptovalute v računovodskih izkazih pripoznajo, če so namenjene prodaji v rednem poslovanju podjetja, kot je npr. trgovanje in uporaba za plačilno sredstvo.

Povedano še drugače:

1. Najprej si morate kot podjetje izbrati standard računovodenja (SRS ali MRSP).
2. Če izberete SRS lahko kriptovalute opredelite kot finančno naložbo. V poslovne knjige jih lahko pripoznate po nabavni vrednosti in ob prodaji kriptovalute le-ta predstavlja vaš prihodek (dobiček ali izgubo). Lahko pa kriptovaluto pripoznate po pošteni vrednosti, pri kateri je potrebno učinek izkazati v izkazu poslovnega izida in ne preko kapitala. Če vrednotite po pošteni vrednosti na presečni dan izmerite vrednost vaših kritovalut.
3. Če izberete MSRP standarde lahko kriptovaluto opredelite kot zaloge, kjer bi opozorili na vrednotenje zaloge po izvirni/nabavni vrednosti, razen če ste blagovni posrednik.
4. Če izberete MSRP standarde lahko kriptovaluto opredelite tudi kot neopredmetena sredstva, kjer se zopet odločamo o načinu vrednotenja.

Ker sva s strani podjetnikov prejela glede kriptovalut več vprašanj sva v nadaljevanju odgovorila na štiri vprašanja.

1. Kako se naj kriptovalute obravnavajo v bilanci v primeru, da podjetje kupi kriptovalute z namenom dolgoročne investicije (vsaj nekaj let)?

V kolikor podjetje računovodi po SRS se vodi kot finančno naložbo. Merjenje finančnih  naložb (nabavna ali poštena vrednost) je odvisna od primera do primera. Bi pa poudarili, da se le-ta ne sme spreminjati do odprave njihovega pripoznanja. Povedano še drugače. Ko se odločite za način vrednotenja kriptvalut, ga ne morete odpraviti, če bi vam drug način merjenja v tistem letu bolj ustrezal.

2. Če podjetje »rudari« s kriptovalutami, kako se prikaže prihodek kriptovalut v podjetju?

Podjetje za rudarjenje dobi plačilo v kritpovaluti. To je njegov prihodek od opravljene storitve. Kriptovaluto ovrednoti v fiat valuti na dan pridobitve in knjiži v poslovne knjige kot prihodek. Na drugi strani pa ima možnosti pripoznavanja kriptovalute kot naložbo (SRS), zalogo (MRSP) ali neopredmeteno sredstvo (MRSP). Odvisno od namena uporabe.

3. Kako se računovodsko upoštevajo plačila za opravljeno delo/storitev prejeta v kriptovalutah?

Plačilo s kripto sredstvi, kot npr. kripto valutami (npr. Bitcoin), kripto žetoni oziroma ostalimi kripto sredstvi, se po ZDavPR obravnava kot gotovinsko plačilo, ker med plačilo z gotovino sodijo tudi drugi podobni načini plačila. Zavezanci, ki sprejemajo plačila v krito valutah morajo imeti davčno blagajno. Ker pa računovodski standardi ne govorijo o kripto valuti kot o plačilnem sredstvu, ampak kot sredstvo pridobljeno z zamenjavo, je trenutna razlaga, da za plačilo blaga zmanjšamo:

• Po SRS naložbo (upoštevajoč pojasnilo 1 k SRS 11, sodbo sodišče EU in Fursovo mnenje)
• Po MRSP zalogo ali neopredmeteno sredstvo kripto valute in poplača blago.

4. Ali si lahko kriptovalute izplačam na svoj popoldanski s.p.?

Presojanje ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne po mnenju Furs temelji na posamičnih primerih, ki jih navaja tudi Furs v svojih pojasnilih. V praksi bi lahko poudarili, da je ključ presojanja ali gre za opravljanje dejavnosti ali ne v številu opravljenih transakcij in namena uporabe kriptovalut. V kolikor pri trgovanju s kriptovalutami ugotovimo, da gre za opravljanje dejavnosti, bi se lahko poslužili tudi oblike normiranstva. Prihodek je razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo. Podjetniku bi svetovala, da vodi evidence trgovanja s kriptovalutami. Tako bo dokazoval opravljanje dejavnosti.

DAVČNI VIDIK UREDITVE KRIPTOVALUT V REPUBLIKI SLOVENIJI

V tem prispevku obravnavava samo davčni vidik kriptovalut za gospodarske družbe in podjetnike. Vendar zgolj v vednost pojasnjujeva, da je v pripravi predlog zakona o davku od virtualnih valut, ki bo, v kolikor bo sprejet, veljal za fizične osebe. Na davčnem področju ima poslovanje s kriptovalutami različne davčne implementacije. Glede na navedeno je tako z vidika doseganja dohodka iz poslovanja s kriptovalutami pomembno predvsem to kakšna je davčna obravnava takšnega dohodka ob tem pa je potrebno upoštevati tudi vidik davka na dodano vrednost.

V zvezi z davčnim vidikom ureditve kriptovalut je Finančna uprava RS podala že kar nekaj pojasnil glede davčna obravnave poslovanja s kriptovalutami, trenutno pa so v veljavi pojasnila iz leta 2018 z naslovom »Davčna obravnava poslovanja z vritualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS«.

Ureditev po ZDoh-2 (dohodek, ki ga dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti):

Pri kvalifikaciji podjetniške dejavnosti je v skladu z določbami ZGD-1 in sodno prasko odločilno, da se opravlja trajno, dalje da se opravlja na trgu oz. za trg ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporablja iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Glede na navedeno in v skladu s 46. členom ZDoh-2 se za dohodek od dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

V primerih opravljanja dejavnosti trgovanja s kriptovalutami ali dejavnosti rudarjenja kriptovalut se upoštevajo vse relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera. Finančna uprava RS je v pojasnilu navedla splošne kriterije, ki kažejo na opravljanje dejavnosti in tako davčnim zavezancem olajša presojo ali gre pri poslovanju s kriptovalutami za opravljanje dejavnosti v skladu z ZDoh-2 ali ne. Kriteriji, ki kažejo na opravljanje dejavnosti so tako npr. večje število in večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta, znatno število trgovalnih dni v obdobju enega leta, večja povprečna vrednost protfelja virtualnih valut v letu itd.

Ureditev po ZDDPO-2

Po splošni določbi 12. člena ZDDPO-2 se davčna osnova ugotavlja na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih na podlagi računovodskih pravil.

V zvezi z navedenim je SIR, pristojen za tolmačenje SRS v publikaciji SIR*IUS v aprilu leta 2015 pojasnil, da je posedovanje primeroma Bitcoinov in drugih virtualnih valut (kriptovalut) v poslovnih knjigah potrebno izkazovati kot finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Glede na navedeno jih je bilo tako na bilančni presečni dan potrebno izmeriti po objavljenem tečaju in razliko do njihove knjigovodske vrednosti pripoznati med finančnimi prihodki/odhodki. Kot smo že omenili, upoštevaje SRS lahko vrednotimo svojo naložbo tudi po nabavni vrednosti. Ob prodaji pa pripoznamo dobiček ali izgubo.

Ureditev po ZDDV-1

Po ureditvi ZDDV-1 je pri obdavčitvi kriptovalut pomembno za kakšno transakcijo s kriptovalutami dejansko gre v posameznem primeru, v zvezi s tem pa poznamo naslednje transakcije in njihov davčni obračun:

• Provizija oz. plačilo za storitev menjave običajnih valut za enoto katerekoli virtualne valute, ki predstavlja plačilno sredstvo: v tem primeru je storitev menjave oproščena plačila DDV skladno s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 kot transakcije menjave tradicionalnih valut;
• Rudarjenje: predstavlja transakcijo, ki ni podvržena DDV, saj nima določenih strank, saj nove virtualne valute z rudarjenjem samodejno ustvarijo omrežje. Drugače bi bilo v primerih, kadar bi »rudar« pri potrjevanju transakcij prejel nove virtualne valute ali provizijo. Na ta način je stranka določena, taka storitev bi bila predmet DDV, saj je bila storitev opravljena za plačilo. V tem primeru je transakcija oproščena plačila DDV skladno s 4.c točko 44. člena ZDDV-1 kot transakcija v zvezi s plačili in nakazili. V zvezi z navedenim je potrebno omeniti tudi dejstvo, da ker je rudarjenje virtualnih valut transakcija, ki ni predmet DDV, od nabave programske in strojne opreme za rudarjenje virtualnih valut praviloma ni pravice do odbitka DDV. Obstoj pravice do odbitka DDV bi bila le v primerih, če bi bilo potrjevanje transakcij opravljeno naročnikom s sedežem zunaj Evropske unije in bi bilo potrjevanje transakcij z virtualnimi valutami lahko oproščena plačila DDV skladno s 4.c točko 44. člena ZDDV-1. Navedeno izhaja iz mnenja Furs, ki pa se lahko skozi čas spreminja, zato je potrebno tekoče spremljanje pojasnil Furs;
• Menjalne platforme: delujejo kot nekakšen posrednik, sicer ne opravlja menjalne storitve, vendar pa njihova infrastruktura omogoča menjavo. Te omogočajo neposredno trgovanje med uporabniki kriptovalut pri čemer pa lahko platforma zaračuna za uporabo programa. Vse storitve menjalnih platform, ki delujejo kot posredniki, so predmet obdavčitve z DDV;
• Elektronske denarnice: vse storitve e-denarnic, ki so opravljene za plačilo, so na podlagi 4.d točke 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila davka, saj so storitve digitalnih denarnic neposredno povezane s plačanimi sredstvi.

Glede izdaje kriptografskega žetona, za katerega še ni znano, za katere produkte in storitve ga bo v prihodnosti mogoče zamenjati ni predmet obračuna DDV. Ta postane predmet obračuna DDV ko se žeton porabi za plačevanje posameznih produktov in storitev.

Ureditev po ZDFS

Finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV, so v skladu z Zakonom o davku na finančne storitve (»ZDFS«) obdavčene z davkom na finančne storitve.

SKLEP

Blockchain tehnologija in z njo povezane kriptovalute so se razvile s strani računalniških genijev in verjetno na začetku bolj za zabavo, kot resno uporabo. V dneh pisanja tega članka je bila objavljena študija, da 99% ljudi iz Mehike in Brazilije, ter 96% Američanov ne razume osnovnih konceptov kriptovalut. Navedeno dokazuje, da je glede Blockchain tehnologije in kriptovalut še veliko potenciala.

V izjavi ameriškega komika Stephen Colbert, da je Blockchain “zlato za piflarje”, je kar nekaj resnice, saj so ti »piflarji« zdaj postali odrasli, tehnologija Blockchain pa ustvarja ogromne gospodarske in finančne priložnosti ter revolucionarne inovacije v marsikateri panogi. Kot predstavljeno v članku je celo nakup nepremičnin možen preko Blockchain tehnologije.

Kljub temu, da je med ljudmi še vedno veliko nejasnosti okoli kriptovalut, se je potrebno zavedati, da gre za tehnologijo, ki že sedaj ustvarja vrednost na trgu, verjetno pa bo ta vrednost skozi čas še večja. Kot je povedal že Marc Kenigsberg, ustanovitel Bitcoin Chaserja: “Blockchain je tehnologija. Bitcoin je zgolj prva glavna manifestacija njegovega potenciala” in glede na dejstvo, da se ljudje šele spoznavajo s konceptom kriptovalut, je potencial Blockchain tehnologije in kriptovalut izjemno velik.

Seveda se hkrati s prihodom navedenega zavedno ali nezavedeno spreminja tudi družba in njena organizacija, ker gre za področje, kjer nadzor s strani institucij ni zaželen. Vsekakor pa bo pravna ureditev kriptovalut in z njo povezanih institucij krepila zaupanje v kriptovalute.

Dejstvo, da se zaupanje v kriptovalute povečuje, pa na primer dokazuje tudi v oktobru 2021 lansiran BITO, prvi ameriški Bitcoin futures ETF – indeksni sklad, ki je v prvem dnevu ustvaril za skorajda eno milijardo trgovalnega prometa, kar pomeni, da je bilo to drugo najbolj popularno lansiranje v celotni zgodovini indeksnih skladov.

Gregor Verbajs, odvetnik

Katarina Ložar, Vizija računovodstvo d.d.

Vir slike: www.medium.com (Panaesha Capital Advisory)

1. Stanje v praksi

V praksi sem opazil vedeno več povpraševanja po urediti razmerji glede kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Seveda je takšno povpraševanje logično, ker ima vse več ljudi kriptovalute.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Včeraj sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT-jev (digitalna edinstvena lastnina), virtualnih svetov, kripto iger, itd.

S kriptovalutami običajno upravlja le eden od zakoncev ali eden od zunajzakonskih partnerjev. Zato si želijo urediti imetništvo kriptovalut tako, da s kriptovalutami lahko razpolagata oba.

Razlogi za ureditev kriptovalut med zakonca ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti so različni, pri čemer pa so glavni razlogi naslednji:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja?

Veliko zakoncev in partnerjev v zunajzakonski skupnosti najprej pomisli, da bi kriptovalute prenesli na podlagi darilne pogodbe, ali pa to celo naredijo brez ustreznega pravnega posla.

Darilno pogodbo za prenos kriptovalut vam odsvetujem. Poglejva si zakaj.

2. Darilna pogodba za prenos kriptovalut

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Previdnost pri sklenitvi darilne pogodbe, s katero bi prenašali kriptovalute, vam odsvetujem iz naslednjih razlogov.

• Skupno ali posebno premoženje zakoncev / partnerjev v zunajzakonski skupnosti?

Preden se odločite za sklenitev darilne pogodbe morate ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

V kolikor so kriptovalute skupno premoženje potem darilna pogodba ni pravi pravni posel, ki ga morate skleniti.

• Darilo se lahko prekliče

Darilo se lahko prekliče iz več razlogov in verjemite mi, da ne želite na podlagi darilne pogodbe prenašati kriptovalut na zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Verjetno ste se sedaj vprašali zakaj ne? Poglejva si razloge zaradi katerih se darilo lahko prekliče.

Prvič se darilo lahko prekliče zaradi stiske.

V Obligacijskem zakoniku je določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Sicer preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec pa lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.

Ker živimo v svetu, kjer ni gotovosti, ampak je samo verjetnost (večja ali manjša), je velika verjetnost, da se s partnerjem ločita (statistika je glede tega zelo grozna – vsak drugi se loči).

Verjetno se ne želite znajti v situaciji, ko bi morali darilo zaradi preklica vračati, ali pa celo zagotavljati preživljanje.

Drugič se darilo lahko prekliče zaradi hude nehvaležnosti.

Ker znajo biti osebni odnosi zelo zahtevni, se lahko zgodi, da pride do spora in grdega vedenja, ali celo do česa hujšega.

Nadalje je v Obligacijskem zakoniku določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.

Zadeva je lahko še bolj zanimiva, ker pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču.

Tretjič se darilo lahko prekliče zaradi pozneje rojenih otrok

Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi darilne pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

V kolikor ste sedaj v zvezi in nimate skupnih otrok, si verjetno ne želite, da bi v primeru razveze zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti vaš partner pozneje dobil otroka z drugim partnerjem, ter bi preklical darilno pogodbo, s katero je na vas prenesel kriptovalute.

Ne vem kako bi se vi počutili, vendar meni bi se verjetno odpeljalo. Odvetniki vedno predvidevamo najbolj črni scenarij in verjemite mi, v praksi jih ni tako malo.

V primeru preklica darilne pogodbe iz kateregakoli razloga, ki je naveden zgoraj, zahteva darovalec vrnitev darovane stvari (kriptovalute) ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten.

Dobro je to, da za preklic darilne pogodbe obstoji rok v katerem je potrebno preklicati darilno pogodbo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.

Ljudje se radi odpovejo svojim pravicam, ker tako mislijo, da je zadeva v celoti rešena. Vendar naj vas opozorim, da je odpoved preklicu darilne pogodbe nična. Povedano še drugače, tudi če bi naredili darilno pogodbo in bi se v pogodbi odpovedali pravici do preklica darilne pogodbe je takšna odpoved nična.

Darilna pogodba se lahko iz več razlogov prekliče, pri čemer je velika verjetnost, da bodo tekom življenja nastali razlogi za preklic.

• Upniki lahko izpodbijajo darilno pogodbo

V kolikor bi eden od zakoncev ali partnerjev v zunajzakonski skupnosti zašel v dolgove in bi z darilno pogodbo prenesel kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, lahko upniki posežejo na takšno premoženje.

Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Darilna pogodba, s katero je zakonec ali partner v zunajzakonski skupnosti prenesel kriptovalute predstavlja dejanje, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Upniki lahko posežejo na premoženje, ki je bilo izročeno z darilno pogodbo.

3. Sklep

V tem zapisu sem vas opozoril zakaj darilna pogodba ni najbolj primeren pravni posel za prenos kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Bodite previdni pri sklepanju pravnih poslov. Predvsem se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja. Po pregledu vaše konkretne situacije vam bo svetoval kateri pravni posel je za vašo konkretno situacijo najboljši.

V naslednjem zapisu, ki ga bom pripravil, bom povedal kako si naj zakonca razdelita kriptovalute in zakaj je dobro, da bi si jih razdelila takoj.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev.

Odvetnik Gregor Verbajs

Sem odvetnik, ki pomagam podjetnikom, gospodarskim družbam in fizičnim osebam reševati pravne probleme. Moje poslanstvo je ozaveščati ljudi o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja njihovih pravnih problemov.

Sem avtor knjige z naslovom: The Book On Hiring The Right Lawyer – Helping You Save Millions and Your Life. Knjigo v fizični obliki lahko kupite na nemškem Amazonu, ker boste knjigo dobili zelo hitro. Link je tukaj:

Papirnata knjiga na Amazonu

Kindle (elektronsko) verzijo pa lahko dobite tukaj:

Knjiga v Kindle formatu

Če vas zanima več o sami vsebini knjige, kliknite tukaj:

https://therightlawyerbook.com/

Knjiga bo v mesecu oktobru 2021 izdana tudi v slovenskem jeziku in če jo želite v slovenskem jeziku potem knjige ne kupujte na Amazonu, ampak počakajte, da vas obvestim kdaj bo knjiga uradno izšla tudi v slovenskem jeziku.

Podjetje The Legal 500, ki ocenjuje globalne odvetniške pisarne in odvetnike, me je v letu 2019 izbralo za »priporočenega odvetnika«.

Kot nekdanji vrhunski športnik v nordijski kombinaciji, sem še vedno športno aktiven.

Živim v majhni vasici pri Grosupljem s svojo ženo in dvema otrokoma.

Vir slike na naslovnici: bitcourier.co.uk

V sodni poravnavi so bili predmet urejanja tudi kriptovalute, in sicer kovanci Ethereum – ETH, pri čemer smo sodno poravnavo sklenili tako, da je prvi zakonec kriptovalute prenesel na drugega zakonca takoj v trenutku sklepanja sodne poravnave na sodišču.

V praksi opažam, da je investiranje v kriptovalute zelo razširjeno, kar posledično pomeni, da bodo (oz. so že) kriptovalute vedno bolj pogosto tudi predmet urejanja razmerij med zakonci.

Preden vam povem, zakaj je dobro, da si zakonca (s pojmom zakonca sta mišljena tudi zunajzakonska partnerja) razdelita kriptovalute, naj povem, kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih.

Tisti, ki spremljate finančne trge veste, da:

• imamo trenutno pandemijo koronavirusa (COVID-19);
• centralne banke tiskajo denar kot nore;
• centralne banke še vedno vodijo politiko ničelnih obresti;
• tisti, ki imajo možnost financiranja sredstva vlagajo na finančne trge;
• se zaradi vsega navedenega »inflacija« trenutno kaže na finančnih trgih, kjer imamo bikovski trend.

Tako ste tisti, ki vlagate bodisi na borze ali v kriptovalute, verjetno sedaj zelo zadovoljni.

Torej zakaj je dobro, da si zakonca razdelita kriptovalute?

Za to obstaja več razlogov, pa si poglejmo samo najbolj pomembne.

Hitra sprememba vrednosti premoženja

Vrednost kriptovalut se hitro spreminja, saj padajo in rastejo tudi za 30% na dan.

Takšno nihanje premoženja predstavlja zelo velik psihičen pritisk, saj se investitorji hitro ujamejo v FOMO (fear of missing out), kjer kupujejo kriptovalute takoj ko jim vrednost zraste, ker želijo ujeti rast, nato pa prodajajo ko padejo, saj se po zamujeni rasti bojijo, da bo vrednost še bolj padla.

Če ste buy&hold kupci potem s trenutno spremembo vrednosti nimate problema, v kolikor pa želite posegati v svoj portfelj ali imate v portfelju bolj agresivne kovance katere morate tekoče spremljati, potem morate trgovati, kjer pa imate lahko riziko oškodovanja drugega zakonca ali celo riziko obdavčitve.

Skupno premoženje

V kolikor ste iz skupnih sredstev pridobljenih z delom kupili kriptovalute, le-te predstavljajo skupno premoženje.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja (67. člen Družinskega zakonika).

Če ste pred začetkom bikovskega trenda kupili kriptovalute za npr. 1.000,00 EUR imate sedaj verjetno 10 kratnik tega premoženja. Celotno premoženje pa lahko predstavlja skupno premoženje.

Upravljanje skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Pravzaprav imamo glede upravljanja dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec nekoč (v času obstoja zakonske zveze ali v trenutku prenehanja zakonske zveze) prvemu zakoncu očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez soglasja drugega zakonca.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Zakonec, ki bo izvedel prodajo kriptovalute brez soglasja prikrajšanega zakonca mora v vsakem primeru upoštevati tudi koristi prikrajšanega zakonca, vendar se lahko zgodi, da je prodaja kriptovalute prikrajšanemu zakoncu povzročila škodo, ker je na primer vrednost kriptovalute nato zelo zrasla.

Če je bilo s prodajo skupno premoženje oškodovano (npr. kupljena nova kriptovaluta je vredna manj ali se je vrednost prodane kriptovalute povečala) je za nastalo škodo na skupnem premoženju lahko odgovoren zakonec, ki je brez soglasja drugega zakonca prodal kriptovaluto.

Režim skupnega premoženja na področju kriptovalut odpira številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Razdelitev kriptovalut na podlagi notarskega zapisa

Skupno premoženje zakonca lahko razdelita s sporazumom, ki pa mora biti potrjen ali sklenjen v obliki notarskega zapisa.

Razdelitev skupnega premoženja se lahko opravi med trajanjem zakonske zveze na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznan.

Pri sklepanju takšnih sporazumom sam svetujem dva možna načina izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec zgolj zaveže, da bo na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec) oziroma na naslov denarnice drugega zakonca v dogovorjenem roku prenesel kriptovaluto;
• drugi je, da prvi zakonec v trenutku sklepanja sporazuma prenese kriptovaluto na novi naslov (denarnico) drugega zakonca, drugi zakonec pa potrdi, da je kriptovaluto prejel.

Obdavčitev trgovanja s kriptovalutami

Finančna uprava RS (FURS) je pripravila smernice z naslovom: »Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS«.

V smernicah je FURS sprejela splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, ki so:

• večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
• večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
• vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij in
• obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto.

Zato je potrebno vsak primer gledati posebej in ga preučiti. Bodite pozorni na zgornje smernice FURS.

Torej kako urediti razmerja med zakoncema glede kriptovalut?

Moj nasvet vsem, ki imate kriptovalute in le-te predstavljajo skupno premoženje, je:

1. Najprej ugotovite, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje (ker v praksi tudi (družinska) podjetja vlagajo v kripto trg je potrebno najprej podrobno ugotoviti, ali so kriptovalute skupno premoženje).
2. Dogovorite se za način upravljanja in razpolaganja s kriptovalutami. Predlagam, da to uredite s pogodbo (pogodbo vam lahko sestavi odvetnik, obvezno pa jo mora potrditi notar), kjer boste uredili način upravljanja (npr. oba skupaj odločata o vseh prodajah in spremembah kriptovalut, ali en zakonec v celoti upravlja celoten kripto portfelj po lastni presoji, itd.), saj se boste tako izognili morebitnim zahtevkom enega zakonca do drugega že med zakonsko zvezo, še bolj pa v primeru razveze zakonske zveze, ki so običajno bolj čustvene.
3. Če boste sklepali sporazum o razdelitvi kriptovalut vam svetujem pazljivost pri vsebini sporazuma, ter na vsebinsko pravilno sestavljen sporazum.

Želim vam uspešno razmerje v zvezi in veliko dobrih donosov.

V kolikor pa želite urediti razmerja glede kriptovalut, pa sem vam prijazno na voljo.

Gregor Verbajs