Pred 15 leti je Toni podedoval nepremičnino, ki je predstavljala družinsko hišo v kateri je živel skupaj z Mojco in otroci. Nepremičnino je podedoval skupaj s svojo sestro. Dedovala sta vsak do ene polovice.

V zapuščinskem postopku se Toni in njegova sestra nista mogla dogovoriti kako bi delila zapuščino, in predvsem kako bi delila nepremičnino, ki je predstavljala hišo v kateri sta živela Mojca in Toni skupaj z otroci. Tako je prišlo do zakonitega dedovanja, in sicer sta Toni in njegova sestra nepremičnino dedovala vsak do ½.

Prva napaka je bila v tem, da se Toni in njegova sestra nista temeljito pogovorila v času, ko sta dedovala zapuščino po mami, saj bi se s tem verjetno izognila vsem problemov. Lahko bi naredila dedni dogovor in njuno razmerje v celoti uredila.

Toni in njegova sestra sta tako postala solastnika nepremičnine, ki je predstavljala hišo v kateri je živel Toni s svojo družino.

Po dedovanju je Toni želel urediti razmerje s svojo sestro in ji je ponudil odkup solastniškega deleža na nepremičnini v višini 35.000,00 EUR.

Sestra je pristala na takšno plačilo, vendar je zahtevala, da ji denar izplača v gotovini in ne na bančni račun.

Toni se s tem ni strinjal in tako nista uredila nič.

Druga napaka je bila, da Toni ni izplačal sestre pred 15 leti v višini 35.000,00 EUR.

Zahteva njegove sestre, da ji mora izplačati v gotovini je stvar njene odločitve, vendar pa zgolj zato, ker je želela gotovino še ni nič spornega. Toni bi moral urediti pravno razmerje z ustrezno pogodbo, na podlagi katere bi postal izključni lastnik nepremičnine, sestro pa bi izplačal.

Nič ni storil.

V naslednjih 15 letih se je zgodilo naslednje.

Tonija je doletela smrt in po njem je vse dedovala njegova žena.

Žena je skupaj z enim sinom še naprej živela v nepremičnini, ki je predstavljala hišo, kjer so včasih živeli vsi.

Sestra Tonija se je odločila, da bo Mojci ponudila odkup solastniškega deleža na nepremičnini po tržni ceni, tokrat v višini 70.000,00 EUR.

Ja pravilno ste slišali. V višini 70.000,00 EUR.

Ali veste, da cene skozi zgodovino nominalno rastejo? Navedeno zavedanje je zelo pomembno.

Namreč zaradi inflacije in ostalih faktorjev ekonomije cene nominalno stalno rastejo. Če ste leta 2005 lahko nepremičnino kupili za 40.000,00 EUR, ta enaka nepremičnina leta 2020 stane 80.000,00 EUR.

Želel bi opozoriti na prihajajoče obdobje, kjer je velika verjetnost, da bo pritisk na cene oz. inflacija še večja. Trenutno se tiska največ denarja kadarkoli v naši zgodovini.

Centralne banke tiskajo denar, kot da ne obstaja jutri.

Ves ta denar bo prišel na trg in bo imel vpliv na realne cene, in sicer v obliki inflacije.

Trenutno se večina tega denarja nalaga na finančne trge (borze, delnice, kriptovalute…), zato je »inflacija« na finančnih trgih v obliki zelo dobre rasti. Vendar prej ali slej bo prišla.

Zato vam svetujem, da v pogodbah upoštevate tudi navedeno in vnesete ustrezne določbe glede tega.

Mojca ni želela plačati 70.000,00 EUR, zato je sestra Tonija na sodišče vložila predlog za delitev solastnine. To je sodni postopek, kjer sodišče proda nepremičnino in kupnino razdeli med solastnika, ali pa en solastnik odkupi delež od drugega in ga izplača. Bistvo je, da gre za sodni postopek in bo neizogibno prišlo do delitve solastnine.

V tem sodnem postopku je sodni izvedenec za cenitev nepremičnin ugotovil, da je celotna nepremičnina vredna 200.000,00 EUR. Glede na navedeno cenitev bi morala Mojca sestro Tonija izplačati v višini 100.000,00 EUR.

Kje je problem?

Problem je v tem, da je vrednost nepremičnine v 15 letih zrasla in da je sestra Tonija sedaj zahtevala tržno vrednost nepremičnine. Leta 2005 je verjetno zahtevala nižji znesek.

Problem je v tem, da je Mojca sedaj upokojena in nima velikih prihodkov in tudi ni kreditno sposobna za takšen znesek.

Kakšna je bila rešitev?

Na srečo smo se poravnali za nižji znesek, za 80.000,00 EUR. Vendar pa sta morala Mojci na pomoč priskočiti oba otroka, tako, da sta še sama vzela kredit.

Če bi bil pravni problem rešen sproti in leta 2005, Mojca sedaj ne bi imela nobenega problema.

Tako, pa je kot upokojenka ponovno v dolgovih.

Pravni problemi resnično zelo vplivajo na vaše življenje, zdravje in dobro počutje. Zato jih rešujete sproti in pravočasno, ko so še majhni.

P.S. Pravni primer je poenostavljen in prilagojen za lažje razumevanje. Prav tako so spremenjene osebe in vloge oseb.

odvetnik Gregor Verbajs

Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.

Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika.

Zadeva je bila še veliko bolj zakomplicirana, ker je mesec dni pred smrtjo edinega družbenika in direktorja podal odstopno izjavo tudi prokurist.

Ali imate tudi vi enoosebno družbo, kjer ste sami družbenik in direktor?

Kaj se zgodi z enoosebno družbo, če umre edina oseba, ki je hkrati družbenik in direktor?

Kako je z lastništvom v družbah v primeru smrti družbenika in kako ga urediti?

Možnosti sta zgolj dve, prva je, da družbenik ničesar ne naredi, druga je, da se tudi primeri, ki nastanejo po smrti družbenika uredijo.

V kolikor družbenik ne bo storil ničesar bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež družbenika po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju.

V (i) prvem dednem redu so otroci in zakonec po enakih delih, če zapustnik nima otrok v (ii) drugem dednem redu dedujejo starši in zakonec zapustnika, pri čemer dedujejo starši polovico in zakonec polovico, če ni staršev in zakonca dedujejo v (iii) tretjem dednem redu dedi in babice, in sicer polovico po očetovi strani in polovico bo mamini strani.

Če nadaljujem moj v uvodu predstavljen primer, naj dodam, da je družba imela dediče, ki niso želeli prevzeti družbe. Nastala je »mrtva« situacija, ko dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve…), poleg tega pa sodišče glede na izkušnje v nekaj mesecih ne bo ničesar odločilo. Dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, ker je le-ta imela veliko dolgov (nekaj večjih kreditov…).

Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?

Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:

• ali se bodo priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli;
• ali se bodo zapuščini odpovedali;
• ali pa bodo sklenili dedni dogovor in si zapuščino razdelili na podlagi sporazumnega dogovora (po sporazumu lahko poslovni delež družbe deluje zgolj en dedič, ali pa več dedičev skupaj).

Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež.

Zgoraj predstavljena situacija, če družbenik ne naredi ničesar je po mojem mnenju najslabša, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.

Predlagam, da družbenik naredi vsaj eno izmed naslednjih zadev:

• predvidi (družinsko) nasledstvo družbe;
• naredi oporoko;
• uredi interne akte družbe in imenuje še enega zastopnika

Absolutno najboljša zadeva je, da kot družbenik predvidite nasledstvo družbe v okviru katerega uredite naslednje:

• Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;
• Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega, ki je zainteresiran za prevzem družbe;
• V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi osebami uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujete pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, odkupna pravica poslovnega deleža…);

V kolikor ne boste predvideli nasledstva družbe vam svetujem, da napravite vsaj oporoko in v oporoki določite dediča poslovnega deleža.

Zelo koristno je, da poleg oporke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Povsem iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev. V kolikor se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa prokurist ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin, tako, da bo to premoženje družbe varovano.

V kolikor bi družba imela še prokurista, ki bi vodenje prevzel po smrti družbenika, se morate zavedati, da lahko tudi ta prokurist odstopi iz mesta družbe, vendar pa mu po zadnji sodni praksi sodni register ne bo dovolil odstop, če ne bo hkrati imenovan nov direktor ali prokurist. Družba namreč ne more biti brez zastopnika.

Svetujem da v aktih o ustanovitvi ali v družbenih pogodbah uredite oz. predvidite možnost dedovanja in s klavzulami določite pravice in obveznosti novih imetnikov poslovnih deležev.

V kolikor gre za več osebno družbo družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic, ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža, itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.

Sklepno:

• Ne odlašajte z ureditvijo družbe za primer smrti družbenika;
• Predvidite nasledstvo družbe še pred upokojitvijo;
• Napravite oporoko;
• Uredite interne akte in imenujte še enega zastopnika.

V kolikor potrebujete pomoč sem vam prijazno na voljo.

odvetnik Gregor Verbajs

Vprašanja so bila podobna temu: »Kako bi naredil darilno pogodbo, ki jo da tisti, ki podarja stvari v deponacijo, da ne more nihče do nje, nato pa po smrti vzameš pogodbo in se vpišeš na stvareh kot lastnik in ne plačaš sodnih taks«.

Glede na to, da so v eni povedi vsebovani povsem različni instituti, katerih pomen očitno spraševalcem ni jasen in poznan, sem se odločil, da o vseh zgoraj navedenih pojmih napišem kratek članek z namenom, da pojasnim pomen vsakega od njih.

Kratko pojasnilo

Dedovanje pomeni prehod premoženja umrle osebe na drugo osebo.

Premoženje, ki ga ima zapustnik premoženja v trenutku smrti, preide na dediče. Dedovanje je lahko zakonito ali oporočno.

Zakonito je, kadar zapustnik premoženja nima napravljene oporoke.

V kolikor zapustnik napravi oporoko, se premoženje, zajeto z oporoko, deduje na podlagi oporoke, premoženje, ki ni zajeto z oporoko, pa se deduje zakonito.

Pogodba je pravni posel.

Pravni posel je izjava volje, ki jo je stranka pravnega posla izjavila, da bi nastalo, prenehalo ali se spremenilo določeno pravno razmerje.

Pogodba povzroči nastanek medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank ter je dvostranski pravni posel, ker mora biti, za veljavno sklenitev pogodbe, podano soglasje volje obeh strank.

Deponacija listine je pravni posel, pri katerem ena stranka izroči listino ali določeno količino denarja v hrambo notarju ali sodišču.

Listina ali denar sta izročena z namenom zavarovanja pravic strank.

Deponent določi pogoje, pod katerimi se lahko upravičencu izročijo listine ali denar. Po izpolnitvi pogojev in predložitvi dokaza, da je bil pogoj izpolnjen, notar ali sodišče upravičencu izroči listino ali denar.

Davek je splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave.

Davkov poznamo več vrst in sicer na promet nepremičnin, na darila, davek na dobiček, na dediščine, davek na dodano vrednost, itd.

Za vsak davek je skoraj predpisan svoj zakon, ki natančno določa davčno osnovo, davčne zavezance in višino davka.

Sodna taksa je predpisan znesek, ki se mora plačati državi za določeno storitev ali določeno uporabo (npr. vložitve tožbe, vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo…).

Zakon o sodnih taksah predpisuje kdaj, kje in v kakšni višini se plača sodna taksa.

Sklep

Delo odvetnika opravljam z veseljem in ljudem rad svetujem.

Vedno bolj opažam, da je laiku pravo težko razložiti.

Pri svojih razlagah poskušam biti kar se da praktičen in preprost.

Glede na uvodu postavljeno vprašanje, bi odgovoril, da obstaja več možnih rešitev in odgovorov. Vedno pa je potrebo vedeti, da se sodnim taksam in davkom zelo težko ognemo, če ne že skoraj nemogoče.

Verjetno je najpreprosteje, da oseba naredi darilno pogodbo s katero takoj izroči svoje premoženje.

Druga možnost je, da naredi oporoko, premoženje pa bo prešlo na drugega po smrti.

Vmes je še veliko možnosti takšnih in drugačnih pogodb.

Najpomembneje pa je, da se išče pravni odgovor in možnosti na konkreten primer. Le tako bomo lahko popolnoma ugotovili resnično dejansko stanje in relevantne okoliščine in za stranko našli najustreznejšo in učinkovitejšo pravno rešitev.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bomo prišli do zaključka, ali stranka želi skleniti pogodbo, spisati oporoko ali pa kakšen drug pravni posel.

Vsem strankam pa po drugi strani svetujem, da si že na samem začetku problema čimprej poiščejo pravno pomoč.

odvetnik Gregor Verbajs