Ukrepi, ki jih določa “mega protikoronski” zakon niso za vsakega, vendar če ste nekdo, ki morate zaradi epidemije virusa sprejeti ukrepe, potem morate prebrati priloženi dokument.

Dokument je bil pripravljen za stranke, vendar smo se odločili, da je sedaj potrebno pomagati vsem, zato dokument javno objavljamo.

V dokumentu smo obširno, predvsem pa jasno in pregledno pojasnili vse ukrepe za zajezitev epidemije virus, in sicer smo med drugimi:

• obširno pojasnili ukrepe za delodajalce in delavce, ter pripravili pregledno tabelo, –
• pojasnili možnosti vseh kreditojemalcev glede odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, itd.

Pravzaprav je priloženi dokument edino orodje, ki ga potrebujete pri razumevanju vseh ukrepov

Dokument najdete tukaj Ukrepi v času epidemije_OPZ_V1_09.04.2020. 

Mark Twain je nekoč zapisal: “It ain’t what you don’t know that gets you into trouble. It’s what you know for sure that just ain’t so.”

Vabljeni k branju dokumenta, da boste z vsemi ukrepi na tekočem.

Za vsako vprašanje in pojasnilo sem na voljo na elektronskem naslovu ali po telefonu.

odvetnik Gregor Verbajs.

Torej…

Najprej poglejmo dogajanje v svetu in pri nas.

Z nekaj stavki, bi lahko zadevo opisali tako:

• »Everything is being cancelled«;
• Znane osebe in politiki so okuženi;
• Meje se zapirajo;
• V realnosti je verjetno veliko slabše, kot kažejo uradni podatki.

Dejstvo je, da se koronavirus hitro širi. To kažejo vsi statistični podatki iz vseh držav, kjer se je virus pojavil.

Države sprejemajo različne ukrepe z namenom, da se epidemijo koronavirusa omeji in čim prej vzpostavi normalno stanje.

V ta namen, se odpovedujejo javne prireditve, prepoveduje zbiranje oseb, omejuje število oseb v trgovskih centrih, zapirajo meje, uvajajo zdravstvene kontrole na mejah, itd.

Veliko znanih oseb (Tom Hanks, Tadej Pogačar, Rudy Gobert, jeseniški hokejist…) je okuženih z virusom in so v karanteni.

Glede na statistiko v posameznih državah se večji izbruh v Sloveniji šele pričakuje.

Koronavirus je in še bo v veliki miri vplival na gospodarstvo, kar se je videlo pri Kitajski (kjer se je celo onesnaževanje zraka izboljšalo).

Vendar…

Razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu. Koronavirus je zgolj »trigger« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, in sicer kako je nastal, kakšne so njegove lastnosti, ali se ga da dejansko zajeziti, ali se bo pojavljal sezonsko kot gripa, ali se bo iznašlo zdravilo, itd.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj mesecev;
• Pregreto gospodarstvo in Koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi;
• Zelo velik problem bo realno povpraševanje, saj bodo ljudje zaradi panike in negotovosti manj trošili, zardi manjšega trošenja pa se bo ohladilo gospodarstvo.
• Evropa ni Kitajska, kjer so državljane lahko zaprli v hiše in jim zagrozili, da v kolikor zapustijo hišo, da jih lahko čaka tudi smrtna obsodba. Politična moč, kultura in mentaliteta ljudi na Kitajskem je drugačna od demokratične Evrope.

Zaradi Koronavirusa in gospodarske krize (recesije) bodo podjetja prej ali slej prisiljena sprejeti nujne ukrepe, na podlagi katerih bodo poskušala preživeti na trgu.

Zaradi vseh zgoraj navedenih razmer si podjetja in podjetniki začnejo postavljati vprašanja:

• Kaj če so naša predvidevanja o trajanju epidemije napačna?
• Kaj če se bo virus pojavljal vsako sezono in ne bomo imeli cepiva?
• Kaj če posel obstane za celo leto?
• Kaj če se gospodarstvo močno ohladi?
• Ali bom lahko preživel krizo?
• Kaj če postanem nelikviden?
• Ali grem lahko v stečaj?
• Kaj lahko naredim z zaposlenimi?
• Ali lahko kako spremenim obstoječe pogodbe?

V teh časih bo skoraj zagotovo prišlo do odpuščanja, pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas se ne bodo podaljševale, pričeli se bodo stečaji, znižale se bodo plače, odrejen bo obvezen dopust za nekatere zaposlene, optimizirale se bodo zaloge, prišlo bo do odloga plačil dobaviteljem, itd.

Skratka…

Da bi se lahko kot podjetje v nastali situaciji, kar najbolje zaščitili vam v nadaljevanju predstavljam praktične ukrepe, ki jih lahko sprejmete takoj.

Kateri so tisti nujni pravni ukrepi, ki jih morate kot podjetje oz. podjetniki sprejeti čim prej:

1. Zavedati se morate, da odvetniki delamo in smo vam na razpolago. Tako tudi naša odvetniška pisarna v teh časih nemoteno deluje in je vam v pomoč. Zaradi izrednih razmer in sprejetih ukrepov je možna komunikacija preko telefona, emaila, konferenčnega klica, ipd. Morebitno dokumentacijo lahko posredujete preko weTransfer, Dropboxa, itd. Ker boste v tem času zagotovo sprejemali določene pravne ukrepe se za pravna vprašanja obrnite na odvetnika, ki vam bo znal najbolje svetovati kako postopati pri posameznih pravnih vprašanjih.
2. Slovenija je že sprejela ukrepe za pomoč gospodarstvu, zato v kolikor izpolnjujete pogoje za pridobitev »državne pomoči« in pomoč potrebujete jo čim prej pridobite, ukrepi pa so zlasti naslednji:
   • Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Na podlagi besedila zakona imate kot delodajalec pod različnimi pogoji pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač;
   • Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Pravico do likvidnostnega kredita bodo imela podjetja, ki se ukvarjajo s hotelirstvom, gostinstvom, turizmom, transportom, avtomobilsko industrijo, predelovalno dejavnost. Več o tem si lahko preberete na https://podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/687-ukrepi-slovenskega-podjetniskega-sklada-za-omilitev-posledic-koronavirusa
3. Kot delodajalec lahko sprejmete ustrezne ukrepe pri zaposlenih na način, da zaščitite svojo dejavnost, ter hkrati ne kršite obveznosti delavca. V spodnji sliki so trenutne zakonske možnosti in tudi možnosti na podlagi Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače:

4. Optimizirajte svoje poslovanje na način, da optimizirate zaloge, pregledate poslovanje in ugotovite, kje lahko trenutno največ pridobite in se fokusirajte na ta del poslovanja, z dobavitelji se poskušate dogovoriti za odlog plačil, itd.
5. Preglejte veljavne pravne posle (pogodbe) in poskusite ugotoviti, ali trenutna pandemija koronavirusa neposredno vpliva na katero od pogodb na način, da se zmanjšuje število naročil ali strank, ali da je celo določena dejavnost povsem zaustavljena, posledično pa prihaja do manjših prihodkov. Upoštevati je potrebno, da je trenutna pandemija višja sila, ki je prišla nepričakovano, še vedno je trenutno nepremagljiva in predstavlja zunanji dogodek, neodvisen od pogodbenih strank. Po mojem mnenju je kljub vsemu smiselno, da se pogodbe ohranjajo v veljavi, vendar pa naj riziko trenutnega stanja nosita obe pogodbeni stranki, predvsem z namenom, da se izognete situaciji, da bi prihajalo do odpovedi pogodb, ki imajo negativne posledice tako za eno kot za drugo stranko.
6. V primeru, da bi postali insolventni morate sprejeti ukrepe skladne z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ukrepi se lahko nanašajo na dokapitalizacijo podjetja, bodisi s stvarnimi vložki ali denarnimi vložki. Z upniki se lahko dogovorite za zmanjšanje in odložitev zapadlosti obveznosti. Lahko pa začnete različne postopke, ki so vam zakonsko na voljo (poenostavljena prisilna poravnava, prisilna poravnava…).

Za konec…

Verjamem, da bodo prišli boljši časi in da pandemija ne bo trajala dolgo.

Ta čas lahko kot podjetnik oz. podjetje izkoristite za izboljšanje, in sicer na naslednji način:

• Izboljšate se v tehnologiji (preizkusite v webinarju, konferenčnih klicih, delate na daljavo od doma, uvedete nove tehnologije…);
• Pridobite nove veščine (dodatno se izobražujete na svojem področju ali na novih področjih);
• Pripravite nove marketinške pristope (predvsem on-line, saj trendi in statistika kaže, da gre vse na splet in on-line ter v umetno inteligenco);
• Razmislite o novem poslovnem modelu delovanja;
• Izvedete reorganizacijo;
• Preizkusite nove poslovne ideje;
• In najbolj pomembno… Medtem ko drugi gledajo zgolj poročila, lahko vi iščite nove priložnosti in razmišljajte o njih, ter si v tem času pridobite poslovno prednost in prehitite konkurenco. Seveda spremljajte poročila in glejte novice, vendar hkrati iščite nove možnosti.

Kot je rekel Robert Rolih: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Morda pa ste se temu do sedaj uspešno izognili.

Tako ali drugače, bi bilo smiselno, da veste kaj je potrebno ob tem storiti.

Zato sem za vas pripravil orodje za ugotavljanje stvarnih napak, ki ga vam bom predstavil v tem članku.

Z orodjem za ugotavljanje stvarnih napak boste ugotovili, ali gre resnično za stvarno napako in ali jo je kupec pravilno uveljavljal. Po ugotovitvi boste kupcu lahko odgovorili, ali je njegova zahteva utemeljena ali ne.

Pri ugotavljanju stvarne napake, je naprej potrebno ugotoviti naravo pogodbe med vami in kupcem.

Za nekatere se namreč uporablja Obligacijski zakonik (OZ), za druge pa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

1. DELITEV POGODB

Zelo preprosto…

Pogodbe delimo na gospodarske pogodbe in negospodarske pogodbe (le-te spadajo pod okrilje OZ), ter na Potrošniške pogodbe (ki spadajo pod okrilje ZVPot).

Ko vemo v kateri del spada naša pogodba, gremo lahko naprej in razjasnimo pojem stvarne napake…

2. STVARNA NAPAKA

Za stvarno napako gre, če stvar na kakršenkoli način ne ustreza dogovoru strank, če dogovora ni, če stvar nima lastnosti za običajno rabo ali izrecno dogovorjenih lastnosti.

Povedano še drugače, prodajalec odgovarja za skladnost blaga s pogodbo (z dogovorom v pogodbi) v trenutku prehoda nevarnosti, to je od izročitve stvari dalje.

Za napako gre:

• če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
• če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
• če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
• če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Primeri napak:

Ko ugotovimo, ali gre za stvarno napako moramo preveriti še pogoje za uveljavljanje stvarne napake. Pogoji za uveljavljanje stvarnih napak so trije.

3. TRIJE POGOJI ZA UVELJAVLJANJE STVARNIH NAPAK 

a. Prvi pogoj je, da napaka obstaja.

Prodajalec ne odgovarja za napake če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (očitne napake, ki jih kupec lahko opazi pri običajnem pregledu stvari), vendar prodajalec odgovarja tudi za te, če izjavi da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Po ZVPot je določena izpodbojna domneva, na podlagi katere se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve. To je določba, ki potrošnikom olajša dokazovanje obstoja stvarne napake.

b. Drugi pogoj je pravočasen pregled stvari in notifikacija oz. grajanje napake – gre za rok v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki.

Notifikacija je odvisna od tega kakšne napake se grajajo.

Očitne napake (OZ):

• kupec je dolžan stvar pogledati ali dati v pregled takoj ob izročitvi, če sta pri izročitvi stvari prisotna prodajalec in kupec.
• Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi stvari mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe).
• Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe).

Skrite napake (OZ):

• Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah v roku 8 dni od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe),
• Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe)

Potrošniška pogodba (ZVPot):

• ZVPot ne deli napake na očitne in skrite, ampak za vse določa enako, in sicer mora potrošnik prodajalca obvestiti o napaki v roku 2 mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita.
• Kupec mora napako natančno opisati in prodajalca povabiti oz. mu omogočiti, da stvar pregleda.

c. Tretji pogoj je jamčevalni rok (objektivni rok) – rok v katerem prodajalec odgovarja za napake:

• 6 mesecev (OZ), razen če je bil dogovorjen daljši rok,
• 2 leti (ZVPot za nove stvari),
• 1 leto (ZVPot za rabljene stvari),
• Ne glede na jamčevalni rok, če je bila napaka prodajalcu znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Poleg navedenih treh pogojev je potrebno vedno upoštevati, da po poteku določenega roka pravice kupca/potrošnika prenehajo (rok za sodno uveljavljanje napake), in sicer prenehajo:

• po enem letu, šteto od dneva, ko je kupec prodajalcu odposlal obvestilo o napaki, razen če pravic zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti (OZ),
• po dveh letih, šteto od dneva, ko je potrošnik o stvarni napaki obvestil prodajalca (ZVPot).

Ali ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste. Greva naprej.

Za še boljšo predstavo spodaj vse skupaj prikazujem še grafično na praktičnem primeru.

4. ZAHTEVKI PRI STVARNI NAPAKI

Zahtevki so po OZ in ZVPot enaki, in sicer:

• Zavrnitev blaga z napako (če kupec ob izročitvi ugotovi, da ima blago napako lahko zavrne prevzem in tako nastane zamuda prodajalca, kar pomeni, da se šteje, da ni izpolnil svojih obveznosti pravočasno in če jih tudi v dodatnem roku ne se šteje, da je pogodba razvezana);
• Izpolnitev pogodbe (odprava napake ali izročitev druge stvari brez napake);
• Znižanje kupnine;
• Odstop od pogodbe in vrnitev plačanega zneska (vedno pred odstopom od pogodbe mora prodajalec dobiti še dodatni rok za izpolnitev);
• Odškodnina.

Med zahtevki kupec lahko prosto izbira (ali/ali), lahko tudi združuje zahtevke (odprava napake in odškodnina) in lahko pozneje uveljavlja drug zahtevek (če prodajalec ne popravi, lahko zahteva zamenjavo).

Ko kupec vloži zahtevo za uveljavljanje stvarne napake, mora prodajalec čimprej, vendar najpozneje v roku 8 dni od prejema obvestila kupca sporočiti kupcu ali bo ugodil kupčevi zahtevi ali bo zavrnil njegovo zahtevo (to velja za potrošniške pogodbe po ZVPot).

Tukaj bi vas opozoril, da v kolikor kot podjetniki ne odgovorite v navedenem 8 dnevnem roku ste v prekršku po določbah ZVPot. Zato bodite tukaj previdni.

5. ORODJE ZA UGOTAVLJANJE STVARNE NAPAKE

Ko boste kot podjetnik (prodajalec) prejeli zahtevek kupca za uveljavljanje stvarne napake boste lahko s spodnjim orodjem preverili, ali je zahtevek kupca upravičen.

Mogoče je kupec zamudil kakšen rok in mu je prenehala pravica.

Predlagam, da si orodje za ugotavljanje napak natisnete in ga imate vedno pri roki.

Z orodjem boste preverili:

• Ali gre za stvarno napako;
• Ali je kupec pravočasno obvestil o stvarni napaki;
• Ali uveljavlja napako v jamčevalnem roku;
• Ali mu je prenehala pravica sodno uveljaviti napako…

Pred kratkim sem imel na Obrtni zbornici v Ljubljani delavnico o stvarnih napakah in njeni razliki od garancije za brezhibno delovanje stvari.

Delavnico sem imel skupaj z Borutom Zoranom, ki je predstavil kako reševati pritožbe in reklamacije ter podal praktične napotke kako ravnati s strankami.

Delavnica je bila tako uspešna, da se je Obrtna zbornica v Ljubljani odločila, da jo v maju ponovi.

V kolikor ste podjetnik in vas bolj podrobno in obsežno zanimajo postopki uveljavljanja stvarnih napak in/ali garancije, vas vabim, da se pri Obrtni zbornici v Ljubljani prijavite na delavnico.

Sedaj bi vam dal še brezplačen nasvet.

Podjetniki veliko sprašujejo kako je v primeru, če kupec stvar že uporabi.

Na podlagi 475. člena OZ (ki velja za vse pogodbe po OZ in ZVPot) kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je sprejel. Kupec bo lahko od pogodbe odstopil zgolj, če bo stvar lahko vrnil v stanju, v kakršnem jo je sprejel.

Seveda tudi tukaj velja nekaj omejitev, vendar bodite pozorni na to določbo, saj podjetniki velikokrat pravijo, da kupci vrnejo že uporabljeno stvar, ki pa jo nato podjetniki ne morete niti vrniti dobavitelju, niti prodati naprej.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Ali je šel vas dolžnik po izvršbi še v stečaj in niste dobili plačila?

Takšne zgodbe gledam vsak dan in vas moram pomiriti.

Ni vaša krivda, da izvršba ni bila uspešna in da niste dobili plačila.

Namreč izvršba ni tako preprosta kot misli večina ljudi, podjetnikov, direktorjev, družbenikov in zaposlenih v družbi.

Vendar naj vas pomirim in povem, da je izvršba lahko zelo učinkovita, le pravilno in pravočasno se jo je potrebno lotiti. Največkrat že v fazi sklepanja pogodb.

Vendar naj vam najprej povem nekaj misli o izvršbi.

Če je atletika kraljica športa, potem je izvršba kraljica civilnega prava.

Se sprašujete zakaj?

Zato, ker šele v izvršbi dobite tisto po kar ste prišli k odvetniku.

Bodisi dobite plačilo svoje terjatve ali pa kakšno nedenarno izpolnitev (na primer izselitev najemnika iz poslovnega prostora ali stanovanja).

Dolžniki pogosto ne izpolnijo svojo obveznost prostovoljno oziroma takoj, ko lahko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev.

Izvršba oziroma izvršilni postopek je zato zelo pomemben postopek, čeprav se mu v praksi ne posveča velike pozornosti.

V nadaljevanju bom predstavil bistvo izvršilnega postopka in v kratkem opisal njegove značilnosti ter povedal kakšen pravniški trik, kako priti čim hitreje do poplačila.

Uvedba izvršilnega postopka

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika.

V praksi poznamo dve vrsti izvršbi, ena je izvršba na podlagi izvršilnega naslova, druga pa je izvršba na podlagi verodostojne listine.

Razlike in lastnosti vam bom podrobno predstavil v nadaljevanju in vam bo takoj vse kristalno jasno.

1. Izvršilni naslov

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se vloži, ko ima upnik že pridobljen izvršilni naslov, izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vloži na podlagi verodostojne listine in predstavlja nekakšno izjemo od klasične izvršbe.

Kaj pa je izvršilni naslov in kaj verodostojna listina?

No poglejva.

Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna naslednje izvršilne naslove:

1. Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava – Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
2. Izvršljiv notarski zapis – Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
3. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sedaj se zagotovo sprašujete kakšna je prednost izvršilnega naslova?

Če izvzamem sodne odločbe (ki jih je potrebno pridobiti v sodnem postopku) ostane nam najbolj praktičen izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa. Včasih ne gre drugače in moramo v sodni postopek, velikokrat se je mogoče s pravilnim pravnim postopanjem izogniti poznejšemu pravdnemu postopku.

Naj vam povem tako.

V kolikor imate izvršilni naslov (npr. najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa) boste lahko takoj po poteku najemnega razmerja vložili predlog za izvršbo in pričeli z opravljanjem izvršilnih dejanj (izselitev najemnika in izterjavo najemnin).

V kolikor pa nimate izvršilnega naslova boste morali najprej v tožbo, da dobite sodbo in boste šele na podlagi sodbe lahko vložili predlog za izvršbo.

Povedano še drugače.

Vaš najemnik bo lahko uporabljal vašo nepremičnino približno 3 leta (ko boste zoper njega vodili sodni postopek), pri tem boste morali plačati sodne stroške (odvetnika, sodne takse…) in zelo velika verjetnost je, da ko boste dobili sodbo, bo šel vaš dolžnik že v stečaj.

Upam, da sem vam dovolj jasno predstavil koristi izvršilnega naslova.

Torej, naslednjič naj vam odvetnik sestavi odlično pogodbo, nato pa jo obvezno sklenite v obliki notarskega zapisa oziroma jo naj notar potrdi v obliki notarskega zapisa.

Izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe

Ko boste na podlagi izvršilnega naslova vložili predlog za izvršbo morate navesti tudi izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe.

Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva, odvisno od tipa terjatve, ki jo ima do dolžnika.

Terjatve delimo na denarne in nedenarne, slednje pa na tiste, ki jih lahko izpolni samo dolžnik osebno in tiste, ki jih lahko izpolni tudi tretja oseba.

Najpogostejše terjatve so denarne terjatve, s katerimi upnik od dolžnika zahteva plačilo denarja.

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo:

• • prodajo premičnin,
  • prodajo nepremičnin,
  • prenos denarne terjatve,
  • vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • prodajo deleža družbenika in
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (banke).

Naj tukaj vam takoj povem eno skrivnost.

Po zakonu lahko izvršilnemu sodišču predlagate, da samo preveri premoženje dolžnika, tako, da vam v večini primerov ne bo potrebno iskati premoženja dolžnika.

Ali ni to super?

No pojdiva dalje.

Omejitev izvršbe in nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi

Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Tukaj vas moram opozoriti na nekaj zelo pomembnega, kar veliko upnikov spregleda.

Bodite pozorni, da v kolikor je sodišče ustavilo izvršbo na vsa izvršilna sredstva in v pritožbenem roku niste predlagali novo izvršilno sredstvo ali zahtevali od dolžnika predložitev seznama premoženja, je izvršilni postopek ustavljen.

Morali boste ponovno vložiti predlog za izvršbo in ponovno plačati sodno takso.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Dolžnik lahko zoper predlagano izvršbo ugovarja, ugovor pa mora biti obrazložen.

Dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži ugovor tudi tretja oseba, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. v kolikor izvršitelj zarubi predmet, ki ni od dolžnika, ali zakonec ugovarja, da gre za skupno premoženje…) in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. V primeru, da bo upnik ugovoru nasprotoval, bo morala tretja oseba tožiti na nedopustnost izvršbe ter predlagati odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka.

Tukaj naj vam povem, da je v praksi daleč največ ugovorov tretjih vloženih s strani zakonskih partnerjev.

Ker zakonca ali zunajzakonska partnerja pozabita urediti skupno premoženje, imata lahko nato v izvršbi veliko problemov.

Zato vam svetujem, da si vedno uredite premoženje z zakoncem. Zlasti je to pomembno tam, kjer je vključeno podjetniško premoženje (saj se spomnite zgodbe o ločitvi lastnika Amazona).

Izvršba na nepremičnine

Verjetno najbolj uspešna in tudi “grozeča” izvršba je izvršba na nepremičnine.

V kolikor se predlaga izvršba na nepremičnine vsak upnik hitro plača dolg, razen če je dolg zelo velik in ga ne more plačati drugače kot s prodajo nepremičnine.

Izvršbo na nepremičnine vodi sodišče z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

Nepremičnina se proda na javni dražbi.

2. Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je nekakšna “bližnjica” do pridobitve izvršilnega naslova.

Zakaj bližnjica?

Bližnjica zato, ker lahko na podlagi verodostojne listine predlagate izdajo sklepa o izvršbi in v kolikor dolžnik ne bo vložil ugovora ste pridobili izvršilni naslov – sklep o izvršbi.

V kolikor pa dolžnik vloži ugovor pa se postopek nadaljuje v pravdnem postopku kot klasična tožba.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte (podjetnike, gospodarske družbe), saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve.

Verodostojna listina je:

• • faktura (račun),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, 
  • obračun obresti in 
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista). 

Ker gre za izjemo od klasične izvršbe, zakon za izvršbo na podlagi verodostojne listine predpisuje tudi poseben postopek v primeru ugovora dolžnika, ker v primeru verodostojne listine terjatev ni nujno nesporna oziroma pravnomočno ugotovljena.

Za razliko od splošne ureditve, se v primeru vloženega ugovora šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v pravdi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

3. Izvršilni stroški

Izvršilni postopek pa kljub dejstvu, da je zadnji postopek pred poplačilom upnika lahko predstavlja veliko stroškov upniku.

Seveda upnik te stroške nato prijavi v izvršilnem postopku in mu jih mora dolžnik povrniti, vendar pa je velikokrat lahko izvršba neuspešna, stroški upniku pa ostanejo.

Vendar mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj sicer sodišče ustavi izvršbo.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (sodne takse, stroški odvetnika, izvršitelja, izvedencev… ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Prav tako mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Zagotovo si ne želite, da bi dolžniku morali plačati njegove izvršilne stroške, zato bodite v postopku previdni. Še bolje pa je, da za postopek izvršbe angažirate odvetnika.

Povrnitev izvršilnih stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

Naj vam tukaj kar takoj povem, da morate v skladu s sodno prakso predlagati povrnitev stroškov v roku 30 dni, ko so nastali.

To pomeni, da takoj ko dobite obračun izvršitelja za njegove stroške, morate te stroške takoj prijaviti sodišču in zahtevati, da sodišče izda sklep, da je te stroške dolžan plačati dolžnik.

Sicer jih boste plačali sami.

Sklep

Izvršilni postopek je zelo pomemben postopek.

Pomemben je zlasti za podjetnike in gospodarske družbe ter tudi fizične osebe.

Pomembno je, da upnik postopek aktivno vodi in tudi sam aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

Vsem, ki se izvršilnih postopkov lotijo sami želim svetovati, da izvršilni postopek ne pomeni zgolj elektronsko vložitev predloga za izvršbo in s strani sodišča izdan sklep o izvršbi.

Takrat se zabava šele začne.

Iz prakse vem, da se veliko izvršilnih postopkov nesrečno zaključi zgolj zato, ker jih upniki ne vodijo pravilno.

Sodišče je pristojno za opravo prisilne izvršitve terjatve, vendar ne na lastno iniciativo, zato je zelo pomembno, da upnik aktivno sodeluje v postopku, spodbuja sodišče (z urgencami, nadzorstvenimi pritožbami…), išče premoženje, predlaga morebitno novo izvršilno sredstvo in tako dalje.

Nespametno bi bilo, po pridobljeni pravnomočni in izvršljivi sodbi, podcenjevati izvršilni postopek in ostati brez poplačila.

Če ste prebrali do sem se vam zahvaljujem za prebrani članek.

Svetujem vam, da pravni problem od začetka rešujete z odvetnikom, in sicer od sklenitve pogodbe dalje.

Verjamem, da je korist odvetnika večja od njegovih stroškov.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs

Verjamem, da jo poznate.

Tisti, ki jo ne poznate brez skrbi, saj ni vaša krivda, da jo ne poznate, ker je odgovor vseeno malo “pravno” zapleten.

Pojmov sedež in poslovni naslov ne smemo zamenjevati.

Sedež je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (največkrat je to kraj glede na poštno številko, ni pa to nujno).

Poslovni naslov pa je naslov, ki je kot naslov družbe vpisan v register.

Na prvi pogled sta definiciji zelo podobni. Vendar sta postopka spremembe sedeža in poslovnega razloga v bistvenem zelo različna.

Spremembo sedeža in poslovnega naslova urejajo: Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) in Zakon o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg).

Sedež

ZGD-1 v 29. in 30. členu določa, da je sedež družbe kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.

Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. V družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitve mora biti naveden sedež družbe. Poslovni naslov je lahko naveden, ni pa to nujno.

Ker mora biti na podlagi določb ZGD-1 v družbeni pogodbi naveden sedež družbe, se skupaj s spremembo sedeža spremeni tudi družbena pogodba oziroma akt o ustanovitvi pri enoosebni družbi.

516. člen ZGD-1 pravi, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov.

Družbena pogodba lahko določi za veljavno odločitev še druge zahteve.

Sklep o spremembi družbene pogodbe mora, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi notar.

Ker si bomo pogledali le spremembo sedeža in poslovnega naslova, se ne bomo poglobili v potrditev sklepov s strani notarja.

Poslovodja mora spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v register. Prijavi je potrebno priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe.

V kolikor gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo potem je prijavi potrebno priložiti overjen akt o ustanovitvi.

Sprememba družbene pogodbe začne veljati z vpisom v register.

Uredba v 36. členu predpisuje, kaj je potrebno pri predlogu za spremembo sedeža priložiti in to je:

1. sklep skupščine o spremembi sedeža,
2. prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o sedežu,
3. notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi sedeža, razen če je prečiščeno besedilo sestavljeno na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1.

S predlogom za vpis iz prejšnjega odstavka je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše:

1. nov sedež,
2. sprememba družbene pogodbe.

Poslovni naslov

Uredba določa, da morajo ustanovitelji hkrati s predlogom vpisa ustanovitve družbe v register predlagati tudi vpis poslovnega naslova v kraju sedeža subjekta vpisa, na katerega se subjektu vpisa vročajo sodne in druge uradne pošiljke.

Če se poslovni naslov spremeni, mora subjekt vpisa predlagati vpis spremembe in predlogu priložiti sklep poslovodstva o spremembi poslovnega naslova. Sklep o spremembi poslovnega naslova sprejme direktor družbe. Sklep se nato vloži pri notarju ali na točki VEM.

Praktična izvedba spremembe

Pri družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče istočasno spremeniti sedež in poslovni naslov skupaj ali pa zgolj poslovni naslov tako da ostane sedež nespremenjen. Pri obeh spremembah je potrebno razlikovati ali gre za enoosebno d.o.o. ali za več osebno d.o.o.

Sprememba poslovnega naslova pri enoosebni in več osebni d.o.o. pri nespremenjenem sedežu:

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše. Sklep se nato vloži na sodni register pri notarju ali na točki VEM (izpostava AJPES in drugi).

Sprememba poslovnega naslova in sedeža v enoosebni d.o.o.

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše.
• Družbenik sprejme sklep o spremembi sedeža in ga vpiše v knjigo sklepov, iz katere nato notar (če se vloži predlog pri notarju) ali točka VEM (če se vloži predlog na točki VEM) naredi overjen prepis tega sklepa.
• družbenik mora sprejeti čistopis akta o ustanovitvi družbe in ga popraviti tako, da je v njem naveden novi sedež družbe. Družbenik akt podpiše in ga overi. Overitev akta ni predpisana, vendar se je takšna praksa oblikovala na sodnem registru, da ne bi prišlo do zlorabe in da se z gotovostjo ugotovi, da je akt in sklep res podpisal družbenik.
• Sklepa poslovodje in družbenika ter popravljen akt se vloži na sodni register pri notarju ali točki VEM.

Sprememba poslovnega naslova in sedeža v več osebni d.o.o.

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše.
• Družbeniki sprejmejo sklep o spremembi sedeža družbe in ga podpišejo.
• Sklep se lahko sprejme v obliki notarskega zapisa ali pa se sklep sprejme kot navaden skupščinski sklep napisan na list papirja, katerega družbeniki podpišejo, nato pa poslovodja sklep podpiše in izjavi, da je sklep sprejela skupščina družbenikov, ter overi svoj podpis na sklepu.
• Družbeniki sprejmejo čistopis družbene pogodbe in se jo popravi tako, da je v njej naveden novi sedež družbe. Notar izda potrdilo, da je določba ki se nanaša na sedež spremenjena in je skladna s sklepom o spremembi sedeža družbe.
• Sklepa poslovodje in družbenika ter popravljeno družbeno pogodbo se vloži na sodni register pri notarju.

odvetnik Gregor Verbajs

Ko prideta v to situacijo, želite to narediti hitro.

Razlogov za zamenjavo zastopnikov je lahko veliko, od tega, da gredo sedanji zastopniki v pokoj, do tega, da pride do nerazumevanja med zastopnikom in lastnikom podjetja.

Vsem družbenikom pa je pomembno, da zamenjavo lahko naredijo zelo hitro, da ne pride do oškodovanja družbe.

Sprememba zastopnika v družbi z omejeno odgovornostjo ureja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in Zakon o sodnem registru.

Določen del pravil, predvsem vsebino predloga za vpis v sodni register, pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Pravni vidik

Pri spremembi zastopnika lahko pride do treh različnih situacij.

• Lahko se razreši dosedanjega zastopnika in se na njegovo mesto imenuje novega zastopnika.
• Lahko se poleg obstoječega zastopnika imenuje še enega zastopnika.
• Ali pa se samo razreši enega ali več dosedanjih zastopnikov.

Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev, prokuristev, …), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana.

Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas.

Vendar pozor, vedno upoštevajte vsebino pogodbe o zaposlitvi, zlasti zaradi morebitnih odpravnin.

V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo.

Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče le-ta.

Družba ima lahko tudi več poslovodij.

Družbena pogodba določa, da poslovodje delujejo skupno ali posamično. Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

• je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
• ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
• je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Novi zastopniki morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1 nasprotovale njihovemu imenovanju ter, da soglašajo z imenovanjem na mesto zastopnika. Izjava mora biti notarsko overjena.

Predlog za vpis spremembe zastopnika lahko vložite pri točki VEM (to so Upravne enote, AJPES in drugi) ali pri notarju.

Praktični vidik spremembe zastopnika

Sprememba zastopnika se opravi zelo hitro, v praksi pa to pomeni v roku enega tedna ali celo kakšen dan manj.

Družbeniki podpišejo sklep o spremembi zastopnika in novi zastopnik overi zgoraj navedeno izjavo.

Celotno dokumentacijo prinesete notarju.

Notar nato vloži predlog za spremembo zastopnika na sodni register, ki mu po odločitvi pošlje sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

Lahko pa družbeniki celotno dokumentacijo nesete na AJPES, kjer vam prav tako vložijo predlog, čez par dni pa dobite sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

odvetnik Gregor Verbajs

Družbeniki prenašajo lastništvo na svoje potomce, ki nato nadaljujejo z vodenjem podjetja ali pa podjetje preprosto prodajo novemu lastniku.

Velikokrat se družbeniki v manjših podjetjih odločajo, da ne bodo več sodelovali v podjetju in ga prodajo ali podarijo družbeniku, ki ostane v podjetju.

V praksi se pojavlja vprašanje ali družbenik, ki je nov poslovni delež pridobil, le-tega lahko zdrži s svojimi že obstoječimi deleži v tej družbi.

Na prvi pogled preprosto vprašanje je rešilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

SPLOŠNO

Poslovni deleži v podjetjih (v članku se bom osredotočil na družbo z omejeno odgovornostjo) se lahko odsvojijo ali dedujejo.

Prenos poslovnih deležev določa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 481. členu.

Vendar je potrebno ob preučevanju omenjene teme upoštevati še Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Poslovni deleži se prenašajo s pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, ki jo morajo družbeniki skleniti v obliki notarskega zapisa.

PRAVNA PODLAGA

Povedali smo že, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo. Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja.

Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Za obveznosti do družbe, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.

Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 50,00 evrov.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi ali delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

Do sedaj sem napisal pravila, ki jih za prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo določa ZGD-1.

Katere listine je potrebno predložiti vpisu v sodni register pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpis izstopa ali izključitve družbenika je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo pri odsvojitvi poslovnega deleža z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe.

V teh dveh točkah je navedeno, da če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža in če družbenik, kot pridobitelj, novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem izjavo družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža.

Tukaj pa se pojavi problem.

O vpisu v sodni register odločajo sodniki, ki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon. ZGD-1 pa za razliko od uredbe nič ne govori o tem, da družbenik lahko združi poslovne deleže.

O možnosti spojitve deležev je odločalo Vrhovno sodišče, ki je v Sodbi št. III Ips 114/2004 rešilo vprašanje ali je spojitev oziroma združitev poslovnih deležev dovoljena ali ne.

DEJANSKO STANJE IN REŠITEV

V navedeni sodbi sta stranki sklenili pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Prva pogodbena stranka je odsvojila del poslovnega deleža drugi pogodbeni stranki.

Odsvojeni del pa naj bi se po volji strank spojil s prej obstoječim poslovnim deležem druge stranke, tako, da bi druga pogodbena stranka imela en poslovni delež, ki bi zajemal tudi na novo pridobljen delež.

Sodišče je presojalo ničnost pogodbe, ker je bil delež združen. Sodišče je ugotovilo, da iz drugega odstavka 416. člena ZGD (sedanji drugi odstavek 481. člena ZGD-1) izhaja, da morebitni pridobljeni delež ostane samostojen.

Ker je ta določba (po mnenju sodišča) prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Po Obligacijskem zakoniku so nične določbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Odsvojitev dela poslovnega deleža je mogoča le tako, da nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Ker je predpis ZGD-1 prisilne narave je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Edina posledica ničnosti dogovora o spojitvi deleža je namreč, da odsvojeni del deleža in obstoječi delež stranke ne bosta spojena. To pomeni, da je pogodba veljavna, brez določila o spojitvi poslovnega deleža.

Problem, pa nam povzroča Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Povedal sem, da se lahko odsvoji del poslovnega deleža in da odsvojeni delež ohrani svojo samostojnost.

To pomeni da, če obstoječi družbenik pridobi še kakšen delež, ostane ta naknadno pridobljeni delež samostojen.

Uredba v 2. točki 1. odstavka 43. člena omogoča združevanje poslovnih deležev. Določba uredbe je tako v nasprotju s kogentnim predpisom ZGD-1, ki ne dovoli združevanje poslovnih deležev. Vendar pa so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon in niso vezani na določbo uredbe. Tako je odločilo tudi Višje sodišče s sklepom št. Cpg 253/2008, kjer je jasno povedalo, da ni mogoče združevati poslovne deleže in da so take določbe pogodbe nične.

SKLEP

Iz povedanega lahko jasno sklepamo, da je združevanje poslovnih deležev prepovedano. Pri pridobitvi deleža boste tako imeli v sodnem registru vpisanih več deležev, ki jih ne morete združiti.

Pa vendar je v praksi kljub vsemu mogoča združitev deležev.

Večina sodišč v Republiki Sloveniji dopušča, da družbenik (ali več družbenikov če je več osebna družba) naknadno sprejme sklep o združitvi poslovnih deležev in predlaga vpisa takšnega sklepa v sodni register.

Tako lahko v praksi združite poslovne deleže. 

Deleži bodo vpisani na vaše ime in seštevek deležev bo predstavljal vaš skupni delež. Ker pogodbe pogosto sestavljajo notarji, ki se s prenosom deležev srečujejo dnevno, pride do takega združevanja deležev v njihovih pogodbah redko.

Lahko pa združitev deležev poskušate urediti naknadno s sklepom.

Pozorni bodite na določbe pogodbe o prenosu poslovnega deleža, če jo sestavljate sami.

Res je, da jo mora nato notar potrditi v obliko notarskega zapisa, vendar vseeno vam svetujem, da ste pozorni na to določbo.

Če ne drugega, bo odločitev sodišča hitrejša.

odvetnik Gregor Verbajs

Te pogodbe so načeloma sklenjene na obrazcu, ki ga stranke kupijo v knjigarni, ali pa zgolj dva stavka napišejo na list papirja.

Naj vam povem eno kratko zgodbo. Babica je vnuku posodila večji znesek gotovine, pri čemer pa sta na en majhen list papirja zapisala, da mu posodi denar za dva meseca, ter se nanj podpisala.

Ali bo babica imela kakšen problem?

Brez dvoma je pogodba veljavna, vendar bo morala babica v tožbo in pridobiti sodbo, kar bo lahko trajalo tudi več kot 2 leti ali celo 3 leta in šele nato bo lahko šla v izvršbo, kjer pa je zopet vprašanje, ali bo izvršba uspešna oziroma ali bo vnuk imel premoženje na katerega bo babica lahko posegla.

Takšno pogodbo spisano v petih minutah nato tisti, ki so pametni še overijo pri notarju.

Brez kakršnegakoli pravnega znanja se zanašajo na veljavnost tako spisane posojilne pogodbe.

V članku bom poskušal predstaviti posojilno pogodbo in napotke, kako sestaviti pravno pravilno posojilno pogodbo, na podlagi katere bosta zavarovana tako posojilodajalec, kot posojilojemalec.

Posojilna pogodba je zelo zanimiva zaradi svojega ekonomskega pomena, pospešuje namreč kroženje denarja in s tem spodbuja gospodarstvo.

Pojem posojilne pogodbe

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka prepusti določen znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari v last drugi stranki, ta pa mora čez čas, ki ni nujno vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma drugih nadomestnih stvari.

Posojilodajalec se zaveže, da bo posojilojemalcu izročil določene stvari oziroma denar. Posojilojemalec pa je zavezan vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti oziroma enak znesek denarja. Posojilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) od 569. do 578. člena.

Pri posojilnih pogodbah se lahko dogovorimo za različna zavarovanja, kot so poroštvo, zastavna pravica (hipoteka), odstop terjatve, menica in tako dalje. Zavarovanja bodo predstavljena v svojem članku, v katerem si boste lahko natančno prebrali vsebino posameznega zavarovanja. Na tem mestu pa je dovolj, da si zapomnite, da brez zavarovanj ne sklepajte posojilnih pogodb.

Niti s prijateljem.

Da vam na hitro povem še eno resnično zgodbo.

Prijatelj A je prijatelju B posodil denar. Prijatelj B je umrl v nesreči, nato pa je prijatelj A od žene prijatelja B poskušal izterjati posojeni denar.

Ali vas zanima konec zgodbe?

Žena prijatelja B je rekla, da o posojilu nič ne ve in da kot je njej znano je bilo ravno obratno in je prijatelj A njej dolžan posojilo, ki naj bi ga dal prijatelj B prijatelju A. Ker seveda prijatelj A ni imel nobenega dokaza, pisne pogodbe, niti zavarovanje je v celoti izgubil.

Če gremo naprej.

Za nastanek veljavne posojilne pogodbe je potrebno, da dogovor izpolnjuje vse sestavine 569. člena OZ. Navedeni člen pravi, da se s posojilno pogodbo posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Značilnost posojilne pogodbe je, da je konsenzualna pogodba, kar pomeni, da je kot taka veljavno sklenjena že s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo denarja oziroma stvari.

Naslednja pomembna značilnost je, da ni vezana na posebno obliko. To pomeni, da ni potrebe po pisni obliki pogodbe, da bi bila veljavna. Prav tako so veljavni ustni dogovori o stranskih točkah pogodbe. V primeru, da imate sklenjeno pisno posojilno pogodbo in se naknadno dogovorite o kakšni stranski točki je dogovor veljaven.

Problem boste lahko imeli le z dokazovanjem obstoja dogovora na sodišču. Zato vam kljub temu, da je posojilna pogodba veljavna brez oblike, svetujem pisno obliko.

Obveznosti iz posojilne pogodbe zastarajo v roku 5 let. Za občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, in za anuitete je določen krajši in sicer triletni zastaralni rok. Anuiteta je vnaprej določen znesek, ki vsebuje glavnico in obresti. Obročno odplačevanje ni anuiteta. Samo obročno odplačevanje posojila po sodni praksi ne pomeni občasnih terjatev in zato velja petletni zastaralni rok.

Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico. V nasprotju s posodbeno pogodbo ali najemno pogodbo posojilodajalec pri posojilni pogodbi ne prepušča le rabe stvari, temveč prenese lastninsko pravico, kar močno vpliva v stečajnem postopku nad posojilojemalcem, ker posojilodajalec nima izločitvene pravice.

Če nimate zavarovanja pa tudi ne boste imeli ločitvene pravice.

Drugače povedano, če imate npr. hipoteko (zastavno pravico na nepremičnini) bo vaša terjatev pri prodaji nepremičnine prednostno poplačana oz. boste poplačani iz kupnine od prodane nepremičnine.

Če takšnega zavarovanja nimate imate navadno terjatev, ki načeloma ostanejo neplačane.

Obresti

Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

Pri posojilni pogodbi obresti niso bistvena sestavina pogodbe, saj je posojilo lahko tudi brezobrestno.

Vendar so v praksi posojilne pogodbe z obrestmi zelo pogoste. Potrebno je razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi pogodbami.

Pri negospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti samo, če so te posebej dogovorjene.

Drugače pa je to urejeno pri gospodarskih pogodbah, kjer so obresti dolgovane tudi če niso bile dogovorjene. Če pa želita stranki gospodarske pogodbe brezobrestno posojilo, morata to v pogodbi posebej določiti. Če se nič ne dogovorita velja pravilo iz drugega odstavka 382. člena OZ, da je obrestna mera 6% na leto, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Stranke se lahko prosto dogovorijo glede načina določitve obrestne mere in načina plačila obresti.

Obveznosti posojilodajalca

Posojilodajalec mora izročiti določene stvari ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.

Zelo pomembno je, da imate kot posojilodajalec dokazilo, da ste posojilo dali, sicer vam lahko posojilojemalec pri vračilu zatrjuje, da mu posojila niste dali, kljub sklenjeni pogodbi.

Posojilojemalčeva pravica, da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.

Če se izkaže, da so premoženjske razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel vrniti posojilo ali ne, lahko posojilodajalec odkloni izročitev obljubljenih stvari, če tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel, to pravico ima tudi če so se posojilojemalčeve premoženjske razmere poslabšale po sklenitvi pogodbe.

Vendar pa mora izpolniti svojo obveznost, če mu da posojilojemalec (ali kdo drug zanj) zadostno zavarovanje. Tukaj vidimo izjemo, ki posojilodajalca ne veže. Vendar svoje zaveze ni prost, če za odplačilo posojila dobi ustrezno zavarovanje.

Obveznosti posojilojemalca

Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Če stranki nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Če na posodo ni bil dan denar, dogovorjeno pa je bilo, da bo posojilojemalec posojilo vrnil v denarju, je posojilojemalec vseeno upravičen po lastni izbiri vrniti izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in v kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev. To velja tudi v primeru, ko ni mogoče vrniti enake količine stvari iste vrste in kakovosti.

Odstop od pogodbe

Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči obljubljene stvari.

Če pa ima posojilodajalec zaradi tega kakšno škodo, mu jo mora posojilojemalec povrniti. Zakon s tem omogoča posojilojemalcu, da si vse dotlej, dokler mu posojilodajalec ne izroči obljubljenih stvari, premisli in odstopi od pogodbe.

Predčasna vrnitev posojila

Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo, ki bi mu s predčasnim plačilom morebiti nastala.

Ta pravica gre posojilojemalcu ne glede na to, ali je določena v pogodbi ali ne. Kadar gre za denarno obveznost, se posojilojemalec v pogodbi ne more odpovedati tej pravici, saj je po splošnem pravilu prvega in drugega odstavka 373. člena OZ nično pogodbeno določilo, s katero se dolžnik odpoveduje pravici, da lahko predčasno izpolni denarno obveznost.

Namensko posojilo

Če je v pogodbi določen namen, za katerega sme posojilojemalec porabiti izposojen denar, ta pa ga uporabi v kakšen drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.

Z opredelitvijo posojila kot namenskega so zavarovani interesi posojilodajalca, ne pa posojilojemalca.

Sankcijo odstopa od pogodbe je zakon predvidel za primer, če stranki nista v pogodbi določili drugačne sankcije, kot na primer pogodbene kazni.

Seveda ima posojilodajalec pravico odstopiti od pogodbe zaradi nenamenske porabe posojila , če sta se stranki v pogodbi dogovorili, kot tudi če v pogodbi sankcije za nenamensko porabo posojila nista določili.

Posledica odstopa je, da posojilodajalec lahko takoj zahteva vračilo celotnega zneska posojila skupaj z obrestmi.

Namen članka je bil predstaviti okvirno sliko posojilne pogodbe.

Predlagam, da preberete članek, ki govori o obrestih v katerem se boste seznanili, kaj obresti so in kakšne obresti poznamo.

Prav tako pa vas vabim k branju članka o možnostih zavarovanja posojila.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem vam svetujem, da si preberete ta članek.

Zakaj je pomembno, da si ga preberete?

Zato, ker veliko premoženjskih zadev v družinah ostane nerešenih in se nato pojavljajo spori v zapuščinskih postopkih.

Pred nekaj dnevi sem naletel na zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za izročilno pogodbo skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo.

Najprej bi vam svetoval, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Nenazadnje si tudi zobe ne popravljate sami, ampak greste k zobozdravniku.

Glede na navedeno statistiko obstoji želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost izročilne pogodbe zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak evro, ki ga boste plačali za obrazec izročilne pogodbe. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Pojem izročilne pogodbe

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je po svoji naravi dednopravna pogodba, saj jo je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati.

Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje.

Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine.

Izročilna pogodba omogoča izročitelju razdelitev premoženja še pred smrtjo in mu tako ni potrebno narediti oporoke.

Oporoko pa lahko naredi za svoje ostalo premoženje, ki ga ni razdelil s pogodbo, in tisto premoženje, ki bo nastalo po sklenitvi izročilne pogodbe.

Predpostavke izročilne pogodbe

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki.

Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Ker je izročilna pogodba zelo specifična, si oglejmo taksativno naštete predpostavke in pogoje, pod katerimi je veljavna.

• Stranke pogodbe so lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. En od prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner;
• s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo;
• pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, tako da ne pridejo v poštev nobeni obrazci;
• s pogodbo je lahko zajeto le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Bistvo izročilne pogodbe, in njena posledica, je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje.

Zelo pogoste so izročilne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo izročilno pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Prevzemniki premoženja so lahko:

• Potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk, pravnuk), pri čemer pa bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih;
• posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost, pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih;
• zakonec ali zunajzakonski partner.

Iz povedanega sledi, da oseba, ki nima zgoraj naštetih potomcev (predpostavka je zakonsko določeno sorodstveno razmerje), ne more veljavno skleniti izročilne pogodbe.

Lahko pa pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, na primer darilne pogodbe. Stranke izročilne pogodbe ne morejo biti pravne osebe.

Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je soglasje izročiteljevih potomcev.

Potrebno je ločiti dvoje. Premoženje lahko izročitelj izroči tudi bolj oddaljenim potomcem, kot so vnuk ali pravnuk.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe pa je soglasje le tistih potomcev in posvojencev, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo.

To so tisti potomci, ki bi bili izročiteljevi zakoniti dediči, če bi bilo zakonito dedovanje uvedeno ob sklenitvi izročilne pogodbe.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe mora dati: otrok; vnuk ali bolj oddaljeni potomec, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati; posvojenec in potomec posvojenca, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.

Če soglasja katerega od izročiteljevih potomcev ni, je pogodba neveljavna. Izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

V nadaljevanju bomo videli, da kljub nesoglasju potomca lahko pogodba ostane v veljavi, ker konvertira v drugo obliko (npr. v darilno pogodbo).

Soglasje se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Pogoj je, da mora biti podano v obliki notarskega zapisa, ker OZ določa, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.

Neveljavno pa je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

Naše pravo za enkrat še ne dovoljuje dednih pogodb, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Z zapuščino lahko izročitelj razpolaga samo z oporoko, v kateri določi dediče.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki pa morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive.

Predpostavka veljavnosti prevzema dolgov, pa je tudi privolitev upnikov. Če upniki ne privolijo v prenos obveznosti, ima pogodba o prevzemu dolga v izročilni pogodbi učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, kjer pa upnik lahko terja le dolžnika in prevzemnik izpolnitve nima ugovorov zoper upnika.

Razlika med izročilno pogodbo na eni strani in pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju na drugi strani je, da nepremičnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe.

Čeprav so v praksi redki primeri izročilnih pogodb, katerih predmet niso tudi nepremičnine. Prav tako izročitelju ni potrebno izročiti svoje celotno premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Premoženje, ki ne bo zajeto v izročilno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Položaj izročenega premoženja

Ko izročitelj, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.

Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izročeno premoženje ne spada v zapuščino. V njo spada vse ostalo premoženje izročitelja, ki ga ima v trenutku smrti. Razlog za tako obravnavanje premoženja izročenega z izročilno pogodbi je, da vsi morebitni dediči soglašajo z izročilno pogodbo, ko se le-ta sklepa.

Če ne bi bilo soglasja, pogodba ne bi bila veljavna. Soglasje pri izročilni pogodbi je bistven element, ki razlikuje izročilno pogodbo od darilne pogodbe.

Če je zapustnik izročil premoženje z darilno pogodbo svojemu zakonitemu dediču, se vrednost darila upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in je v primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko tudi predmet zahtevka za vrnitev darila.

Za premoženje izročeno z izročilno pogodbo se pri dedovanju šteje, kot da ga ni.

Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine se upošteva zapustnikovo premoženje ob smrti, zmanjšano za nujne izdatke, ki so nastali po smrti, premoženje, ki ga je zapustnik kadarkoli podaril svojim zakonitim dedičem, ki spadajo v najbližji dedni red zakonitega dedovanja, ter premoženje, ki ga je v zadnjem letu pred smrtjo podaril drugim osebam.

Strinjanje potomcev

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po izročiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je izročitelj dal dedičem.

Enako se ravna, če se izročitelju po sklenitvi izročilne pogodbe, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Če se s pogodbo ne strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki smo jih navedli zgoraj, je izročilna pogodba neveljavna.

Izročilna pogodba pa na podlagi zakonske konverzije konvertira in se šteje, da je sklenjena darilna pogodba, izročeno premoženje pa se šteje za darilo, dano izročiteljevim dedičem.

Razliko med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, glede upoštevanja darila pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in vrednosti nujnega deleža, sem navedel že zgoraj.

Pridržanje pravic ob izročitvi

Ob sklenitvi izročilne pogodbe in prenosu premoženja lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Povedano še drugače, ko izročitelj izroči premoženje si hkrati zagotovi še pravico bivanja v nepremičnini, rento ali kaj drugega vse z namenom, da lahko mirno živi do svoje smrti.

Prednost pogodbe je v tem, da lahko otroci izročitelja takoj pridobijo premoženje in z njim razpolagajo (velikokrat zgolj s soglasjem izročitelja – to velja predvsem glede prodaje nepremičnine in hipoteke) in da ima izročitelj varnost, da bo lahko npr. živel še naprej v določeni nepremičnini in bo zanj poskrbljeno na starost.

Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

V praksi si izročitelj največkrat izgovori užitek. Užitek je osebna služnost v katero spada še raba in služnost stanovanja.

S tem pridobi izročitelj varnost, saj ima na podlagi užitka pravico uporabljati in uživati tujo stvar.

Tipičen primer je prenos vsega premoženja, ki ga izročitelj (oče ali mama) prenese na svoje potomce (otroke), izročitelj pa si izgovori služnost ali užitek stanovanja. Užitek ali služnost stanovanja se vpiše v zemljiško knjigo ter tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Izročitelj je tako varovan in lahko v miru živi v določenih prostorih hiše ali v stanovanju do svoje smrti.

Če se prevzemnik z izročilno pogodbo zaveže preživljati izročitelja, morata izročitelj in prevzemnik določiti način preživljanja. V tem delu vsebuje izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri čemer pa izročitev premoženja ni odložena do izročiteljeve smrti.

V praksi se največkrat dogovorita, da mu je prevzemnik dolžan nuditi življenjske potrebščine, kot so: hrano, čisto stanovanje, obleko, oskrbo z zdravili in druge vsakodnevne potrebščine.

Pravica izročiteljevega zakonca

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca in je takrat potrebno, da se tudi zakonec s pogodbo strinja.

Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru je izročilna pogodba veljavna, vendar pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.

Izročitelj lahko zakonca upošteva na dva načina in sicer tako, da tudi njemu izroči svoje premoženje ali tako, da zakonec sodeluje pri pogodbi kot stranka, ki se strinja z izročilno pogodbo, kljub temu, da ne prejme izročiteljevega premoženja.

Pomembna posledica je, da če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Tako je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. Upoštevanje zakonca pri izročilni pogodbi ima enake pravne posledice, kot strinjanje potomcev.

V primeru, da zakonec ni upoštevan pri izročilni pogodbi, pa to ne povzroči neveljavnost pogodbe same, kot je to v primeru nesoglasja katerega od potomcev. Pogodba ostane v veljavi, zakonec pa ima možnost, če uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, da se vrednost premoženja izročenega potomcem upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in zakončevega nujnega deleža.

Izročiteljevi dolgovi

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo v izročilni pogodbi določeno kaj drugega.

Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročilno pogodbo ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Če bi izročitelj želel prenesti dolgove na potomce, morajo biti dolgovi in druge obveznosti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Za veljaven prevzem dolgov, pa je potrebno imeti privolitev upnikov. Do privolitve upnikov, ima v izročilni pogodbi vsebovano določilo o prevzemu dolga, učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

Jamčenje

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj (izročitelj).

Če tega pravila ne bi bilo, bi izročitelj odgovarjal prevzemnikom neodplačno pridobljenega premoženja, po pravilih, ki določajo odgovornost darovalca za pravne in stvarne napake podarjene stvari.

OZ pravi, da če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

V primeru, da se izročilno pogodbo presoja kot odplačno pogodbo, pa izročitelj odgovarja za stvarne in pravne napake kot prodajalec.

Vendar pa je OZ za izročilno pogodbo predpisal medsebojno jamčenje oseb, ki so deležne izročiteljevega premoženja, zaradi česar izročitelj ne odgovarja za izročeno premoženje. Če vse premoženje prevzame ena oseba, mu niti izročitelj niti kdo drug ne jamči za napake izročenega premoženja. Če pa je prevzemnikov več, drug drugemu jamčijo za pravne napake, za skrite stvarne napake in za obstoj ter izterljivost prenesenih terjatev.

Preklic izročitve

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih z izročilno pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pri preklicu zaradi hude nehvaležnosti ima izročitelj pravico do odstopa od pogodbe.

Izročilno pogodbo lahko izročitelj z enostransko izjavo volje razveže. Razlog za preklic pogodbe je neizpolnitev moralne obveznosti, ki izhaja iz izročilne pogodbe. Kršitev te obveznosti bo moral izročitelj dokazati in odstop sodno uveljavljati.

Temeljna moralna načela potomcu nalagajo, da mora biti izročitelju hvaležen za neodplačno izročeno premoženje.

Vendar kakšna manjša žalitev, nespoštovanje drugih dogovorov, ki niso povezani z izročilno pogodbo in vlaganje tožb proti izročitelju ne pomenijo velike nehvaležnosti.

Ravnanje prevzemnika mora biti proti izročitelju, tako zavržno, da ga lahko označimo kot huda nehvaležnost. Huda nehvaležnost je podana, če se prevzemnik proti izročitelju obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda hude nehvaležnosti napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru.

Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo, če potomec ne dovoli pravice do užitka vsega ali dela izročenega premoženja, če potomec kljub obljubi dosmrtne rente le-te ne izplačuje, če potomec kljub obljubi dosmrtnega preživljanja le-tega ne nudi, če potomec obljubi kakšno drugo nadomestilo (drugo nadomestilo je lahko prevzem izročiteljevega dolga), a ga kasneje ne zagotovi.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel z izročilno pogodbo, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali dedno nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pravica potomca, ki je zaradi preklica izročilne pogodbe vrnil izročeno premoženje, je enaka kot pravica izročiteljevega zakonca, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo.

Pravico do nujnega deleža nima izročiteljev bolj oddaljeni potomec, kot je na primer vnuk, ki ima še živega očeta, izročiteljevega sina.

Na kratko sem vam želel predstaviti bistvo izročilne pogodbe.

Na koncu pa naj še enkrat poudarim, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in s kakršnimkoli drugačnim sklepanjem izročilna pogodba ne dosega svojega namena.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

odvetnik Gregor Verbajs

Razlog za to pa je zelo preprost.

V času recesije, ko se je gospodarstvo za trenutek “ustavilo”, so se vodilni v podjetjih zbali in nehali plačevati račune ali pa so špekulirali in odlagali plačilo, češ bomo videli kaj bo.

Podjetja so prišla v situacijo, da niso plačevala računov, vendar tudi drugi njim niso plačevali računov.

Tako pride do primerov, ko je vsako podjetje upnik in dolžnik hkrati.

Dolžnike pa je vedno težje pripraviti do plačila.

Če so včasih plačali po prijaznem klicu upnika, danes plačajo šele po vloženem izvršilnem predlogu, včasih pa tudi to ne.

Tukaj ne bom razlagal načinov kako so se podjetja znašla v recesiji in preživela, ampak vam želim samo ponuditi najbolj enostaven način za izračun obresti.

Največ predlogov za izvršbo je vloženih na podlagi verodostojne listine, saj je postopek preprost, odzivnost sodišča pa zelo hitra.

Velikokrat se zgodi, da dolžnik na sklep o izvršbi, ki ga izda sodišče, niti ne odgovori in tako postane sklep o izvršbi (po poteku roka za ugovor) pravnomočen.

Namen članka je, da vam olajšam izračun pogodbenih ali zamudnih obresti in vam svetujem pri vložitvi izvršilnega predloga.

Poznamo pogodbene in zamudne obresti.

O obrestih sem pisal v svojem članku in vam svetujem, da ga preberete, saj boste le tako razumeli namen posameznih obresti.

Kot upnik boste svoje terjatve najlažje uveljavljali preko portala za vlaganje izvršbe, ki se nahaja na internetni strani eSodstvo.

Portal eSodstvo je enostavno uporaben, na njem se registrirate in nato sledite elektronskemu obrazcu ter ga v celoti izpolnite.

Vendar svetujem, da si preberete navodila za izpolnjevanje obrazcev, saj v primeru, da napačno izpolnite obrazec, sodišče le-tega ne bo upoštevalo, težavo pa boste imeli tudi pri vračilu plačane sodne takse. Sodišče bo postopek začelo voditi šele po plačilu sodne takse.

Na podlagi verodostojne listine lahko vložite izvršilni predlog. Zelo pomembno je, da pravilno obračunate pogodbene in zamudne obresti ter samo terjatev.

Navesti morate listino, na podlagi katere izkazujete terjatev, in datum zapadlosti terjatve.

Od datuma zapadlosti terjatve dalje tečejo zamudne obresti, ki so lahko zakonsko ali pogodbeno določene.

Namen vsakega upnika je, da poleg glavne terjatve pridobi še obresti, bodisi pogodbene ali zamudne.

Predlagam, da naredite obračun obresti in jih v izvršilnem predlogu navedete poleg glavne terjatve. Pri izračunu obresti so v pomoč spletni izračuni obresti, saj na zelo hiter in preprost način izračunajo višino obresti.

V ta namen vam spodaj posredujem dva internetna naslova, na katerih lahko opravite izračun obresti.

Na koncu bi vas spomnil še na procesne obresti, ki tečejo od vložitve izvršilnega predloga pri sodišču. Te obresti morate zahtevati, kajti drugače vam ne pripadajo.

Če povzamem morate biti pozorni na tri stvari:

• na glavno terjatev, ki jo imate do dolžnika;
• na obresti, ki vam pripadajo, bodisi pogodbene ali zakonske ter
• na procesne obresti, ki tečejo od vložitve izvršilnega predloga dalje.

Želim vam, da vam dolžniki vaše terjatve čim prej plačajo.

Izračun zakonskih in pogodbenih zamudnih obresti Vrhovno sodišče RS

Izračun zakonskih zamudnih obresti, portal IUS-SOFTWARE

odvetnik Gregor Verbajs