Zgodba

V času od oktobra 2002 do decembra 2002 je Tanja na kavi v določenem baru in v Nikinem stanovanju, izvabila od Nike posojilo v skupni višini 200.000 EUR, in sicer tako, da je Niki natvezila, da se ukvarja s trgovino in uvozom določenega blaga in ji zagotavljala kratke roke za vrnitev posojila in hkrati obljubljala 5 % obresti za čas enega meseca. Ker ji je Nika verjela, ji dne posodila 200.000,00 EUR, vendar Tanja dolžnega zneska ni nikoli povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ni imela možnosti za varčilo, ampak si je posojilo na škodo Nike prisvojila.

Kar bom pojasnil v nadaljevanju velja povsem enako v primeru, ko bi nekemu obrtniku plačali avans in za vas ne bi opravil nobene storitve, denarja pa vam ne bi vrnil, ali da bi plačali avans za nakup določenega izdelka in ga ne bi nikoli prejeli, denarja pa vam tudi ne bi vrnili.

Pravna sredstva – civilna tožba in kazenska ovadba

Nika je zoper Tanjo vložila tožbo in dobila sodbo, na podlagi katere je Tanja dolžna Niki povrniti prejeto posojilo v znesku 200.000,00 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od decembra 2002 dalje ter ji povrniti pravdne stroške.

Nika je zoper Tanjo vložila tudi kazensko ovadbo, na podlagi katere je bila Tanja obsojena za kaznivo dejanje goljufije. Kaznivo dejanje je bilo v sodbi opisano, kot izhaja iz zgodbe v uvodu članka.

Povedano še drugače, Nika je do Tanje imela dve sodbi, eno kazensko in eno civilno pravno.

Postopek osebnega stečaja Tanje

Tanja je vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in v njem predlagala odpust obveznosti po določbah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Odpustu obveznosti je bilo ugodeno.

Izvršilni postopek po končanju postopka osebnega stečaja

Po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je Nika prijavila terjatev in je bila njena terjatev na podlagi sodbe civilnega sodišča v celoti priznana, je Nika vložila predlog za izvršbo.

Pravno podlago oziroma izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, je predstavljala sodba civilnega sodišča, na podlagi katere je bila Tanja dolžna Niki plačat 200.000,00 EUR.

Nika se je v vloženem predlogu za izvršbo, ki mu je bilo ugodeno in na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, sklicevala na drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, ki določa:

»Odpust obveznosti ne učinkuje za zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:

1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in
5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.«

Poleg več drugih ugovornih razlogov, ki jih je Tanja podala v ugovoru zoper sklep in niso bili utemeljeni, je bilo ključno vprašanje, ali terjatev Nike iz civilne sodbe predstavlja izjemo iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP?

Tanja je v ugovoru zatrjevala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, kar učinkuje tudi na obveznosti iz civilne sodbe, s katero ji je bila naložena vrnitev posojila in ne povrnitev škode.

Tanja je torej zatrjevala, da ji je bila obveznost iz izvršilnega naslova (civilne sodbe) odpuščena in da za to obveznost ne obstaja izjema iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, s tem pa je smiselno uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.

Odločitev sodišča

Sodišče je presojalo navedbe in argumentacijo Nike kot upnice v predlogu za izvršbo in njenem odgovoru na ugovor ter odločilo, da ugovorni razlogi Tanje niso utemeljeni.

Poglejva si podrobno določbe ZFPPIPP in namen odpusta obveznosti.

Namen, ki ga praviloma zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja, je odpust obveznosti.

Na podlagi 1. odstavka 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu ZFPPIPP drugače določeno.

Po določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

Po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti med drugimi ne učinkuje za terjatve iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za presojo utemeljenosti ugovornega razloga prenehanja terjatve je bil torej odločilen odgovor na vprašanje, ali terjatev po civilni sodbi predstavlja izjemo iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, na katero odpust obveznosti ne učinkuje. Ugotoviti je potrebno, ali se terjatev po sodbi lahko opredeli kot terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, ali ne?

Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožba vložena zaradi vrnitve posojila in ne odškodnine ter da je bilo Tanji s sodbo tudi naložena povrnitev prejetega posojila.

Vendar kljub temu, da je bilo z izvršilnim naslovom Tanji naloženo, da povrne prejeto posojilo, po prepričanju sodišča to še ne pomeni, da prisojeni znesek ne more hkrati predstavljati tudi škode, ki je bila povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

To je izpolnjeno, če so za obstoj škode podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, to je obstoj protipravnega ravnanja, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode, v konkretnem primeru je morala biti škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za opisano presojo se je sodišče oprlo tudi na kazensko sodbo, s katero je bila Tanja obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem in drugem odstavku 226. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).

Ob pregledu civilne in kazenske sodbe je sodišče ugotovilo, da obe sodbi obravnavata isti historični dogodek in isto terjatev med istimi strankami.

Presoja obstoja predpostavk za odškodninsko odgovornost

Sodišče je zavzelo stališče, da je ravnanje Tanje, opisano v obrazložitvi civilne sodbe, nedvomno protipravno ravnanje, saj si je od Nike izposodila 200.000,00 EUR ter si je le zato, da bi od Nike dobila denar, izmislila zgodbo, zakaj denar potrebuje, denarja pa tudi ni prostovoljno vrnila.

Nadalje je bilo v obeh sodbah ugotovljeno, da je Tanja z vsemi v izreku opisanimi dejanji povzročila veliko premoženjsko škodo, saj je izvabila posojilo, ki ga ni nikoli vrnila.

S tem je bilo premoženje Nike zmanjšano, kar je tudi ena od oblik škode na podlagi določbe 132. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

Tako je sodišče ugotovilo, da je Tanja po določbi 132. člena OZ, ki je določba civilnega prava, povzročila škodo Niki z zmanjšanjem njunega premoženja s tem, ko ni vrnila izposojenega zneska.

Podana je tudi vzročna zveza med ravnanjem Tanje in nastalo škodo Niki, saj ja bila Nika oškodovana prav zaradi ravnanja Tanje, ki posojenega denarja ni vrnila.

Pri presoji krivde je sodišče upoštevalo določila OZ, saj ima pojem „krivde“ v kazenskem postopku drugačno vsebino kot v civilnem. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ).

Povzročitev škode v civilnem pravu je namerna že takrat, ko je povzročitelj škode vedel, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je ravnal z željo povzročiti to škodo ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot stranska posledica njegovega ravnanja. Za direktni namen je značilno, da je poudarjena voljna sestavina, pri eventuelnem namenu pa se povzročitelj zaveda možnosti nastanka posledice in vanjo privoli, jo dopušča, misli si, „bo kar bo“.

Z vidika civilnopravnega pojmovanja »namena« je bilo v konkretnem primeru pomemben materialnopravni sklep kazenskega sodišča, da je Tanja z namenom, da bi si pridobila znesek natvezila neko zgodbo, vendar dolžnega zneska ni povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ne možnosti. Ravnala je torej z direktnim, obarvanim naklepom.

Glede na vse navedeno sodišče ugotovilo, da je Tanja škodo povzročila namerno, njeno subjektivno in konkretno ravnanje v tem primeru pa ustreza stopnji krivde, ki je opredeljena z direktnim namenom.

Upoštevajoč, da je zaradi nevrnjenega zneska posojila, ki je predmet civilne sodbe, Niki nastala škoda, ki jo je Tanja povzročila namenoma, je sodišče ugotovilo, da ima terjatev, ugotovljena na podlagi civilne sodbe, podane vse znake terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti.

Kar se tiče zatrjevanja Tanje, da so ji bile terjatve odpuščene v postopku osebnega stečaja, je potrebno upoštevati 408. člen ZFPPIPP, ki določa, da se dolžniku, ki je dosegel odpust obveznosti, terjatve iz naslova povračila škode, povzročene namerno ali iz hude malomarnosti, ne odpustijo in jih je (kljub odpustu obveznosti) dolžan plačati.

Zato odpust obveznosti ali celo morebitna zavrnitev ugovora upnikov proti odpustu obveznosti še ne pomeni, da odpust obveznosti učinkuje prav na vse terjatve upnikov ter da upniki ne morejo več sodno uveljavljati svoje terjatve.

Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da predstavlja terjatev iz civilne sodbe terjatev iz naslova povzročitve škode, povzročene namerno, na katero odpust obveznosti dolžnice Tanje v stečaju na podlagi 5. točke 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.

Dolžnica Tanja tako ni uspela dokazati ugovornega razloga prenehanja terjatve zaradi odpusta obveznosti in zaradi neobstoja izjeme iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). S tem je bil ugovor Tanje neutemeljen, zato ga je sodišče zavrnilo.

Sklep

Menim, da je navedena odločitev sodišča izjemnega pomena za vse upnike, saj jasno sporoča, kako morajo upniki postopati v primeru neplačila posojila ali nevračila denarja.

Ali imate tudi sami težave pri izterjavi?

Gregor Verbajs, odvetnik

Zlasti v zadnjem času se dolžniki sklicujejo na spremenjene določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in navajajo, da izvršba na njihovo nepremičnino, ki predstavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, ni dovoljena.

Mogoče vaši dolžniki do sedaj niso uspeli s predlogom za odlog izvršbe.

V vsakem primeru je smiselno, da veste kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe in kaj je pomembno.

Zato sem za vas, preden bo tudi koronavirus razlog za odlog izvršbe, pripravil navodila, kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe.

1. PRAVNA PODLAGA

V pravu morate vedno najprej vedeti pravno podlago, nato pa tudi kako to pravno podlago pravilno vsebinsko napolniti.

Dolžniki lahko na treh podlagah (razlogih) predlagajo odlog izvršbe.

(1) Prvi odstavek 71. člena ZIZ omogoča, da sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če:

• dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in
• da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in
• da je podan vsaj en točno določen primer naveden v 1. odstavku 71. člena ZIZ (npr. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor…)

V kolikor dolžniki ne izkažejo nobenega pogoja po prvem odstavku 71. člena ZIZ (2) drugi odstavek 71. člena ZIZ nadalje določa, da ne glede na prvi odstavek istega člena, sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Nadalje lahko dolžniki na podlagi (3) četrtega in petega odstavek 71. člena ZIZ predlagajo odlog izvršbe. V tem primeru mora sodišče presoditi ali so izpolnjeni pogoji po 4. ali 5. odstavku 71. člena ZIZ.

V skladu s 4. odstavkom 71. člena ZIZ sme sodišče pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov v 71. členu ZIZ, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino, najdlje za šest mesecev in le enkrat. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Vem, da vse zgoraj navedeno deluje zelo komplicirano, vendar vam bom takoj vse skupaj predstavil zelo jasno. Pogoji vam bodo takoj jasni.

Povedano še drugače, za odlog izvršbe po 4. in 5. odstavku 71. člena ZIZ morajo torej biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• izvršba mora potekati na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom;
• terjatev, ki se izterjuje mora biti očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine na katero se vodi izvršba;
• CSD mora podati obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov;
• obstajati morajo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste in da so vam pogoji sedaj povsem jasni.

V nadaljevanju vam bom predstavil zgolj argumentacijo za tretji (3) primer, če dolžniki predlagajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je njihov dom, saj so takšni predlogi v praksi najpogostejši.

2. PREDLOG ZA ODLOG IZVRŠBE NA NEPREMIČNINO, KI JE DOLŽNIKOV DOM

Sedaj ko smo pogledali pravno podlago gremo lahko še na konkretno argumentacijo.

V nadaljevanju bom pojasnil kako morate kot podjetnik oziroma upnik argumentirati odgovor na dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

V uvodu vas opozarjam, da morajo dolžniki vse okoliščine zatrjevati, sicer jih sodišče ne more upoštevati, poleg zatrjevanja pa morajo za svoje navedbe predložiti tudi dokaze.

  a. Prvi pogoj – nepremičnina predstavlja dolžnikov dom

Prvi od pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odlog izvršbe po četrtem odstavku 71. člena ZIZ je okoliščina, da gre za izvršbo na stanovanje, ki predstavlja dolžnikov dom.

Dolžniki to okoliščino dokazujejo s stalnim prebivališčem na nepremičnini, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku. Velikokrat pa dolžniki pozabijo izkazovati to okoliščino.

  b. Drugi pogoj – očitna nesorazmernost denarne terjatve upnika z vrednostjo nepremičnine

Glede naslednjega pogoja očitne nesorazmernosti denarne terjatve upnika z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine morata dolžnika navedeno okoliščino zatrjevati in tudi dokazati.

Sodišče navedeno okoliščino ugotavlja tako, da ugotavlja koliko znaša dolg dolžnika v času izdaje sklepa o izvršbi in kakšna je ocenjena vrednost nepremičnine dolžnika v izvršilnem postopku.

Pri ugotavljanju dolga dolžnika pa je potrebno gledati tudi širše. Če ima dolžnik na svoji nepremičnini vknjiženih več hipotek več upnikov je potrebno, pri presoji nesorazmernosti denarne terjatve z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, upoštevati tudi te terjatve, saj bodo v primeru prodaje nepremičnine tudi te ostale terjatve predmet poplačila iz prejete kupnine.

  c. Tretji pogoj – mnenje CSD

Naslednji pogoj, mnenje CSD, je v praksi najbolj problematičen, a hkrati najbolj v korist upnikov.

Dolžniki mnenja CSD velikokrat sploh ne predložijo. V kolikor dolžniki mnenje CSD predložijo, pa le-ta velikokrat ni skladen z določbami ZIZ in ni ustrezno obrazložen.

V mnenjih CSD zapiše, da dolžnik živi v stanovanju, katerega lastnik je, da je to edino stanovanje, ki ga ima v lasti in predstavlja njegov dom. Nato nadalje CSD zapiše, da dolžnik prejema nizke dohodke, nima prihrankov, ima blokiran račun ter nima možnosti bivanja drugje. Na koncu poda še mnenje, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika.

Takšno mnenje pa ni ustrezno.

Zakaj ne?

Poglejva si mnenje CSD bolj podrobno.

CSD v mnenju zapiše, da je mnenje podalo na zaprosilo dolžnika ter da je mnenje oprto zgolj na navedbe ter dokazila (dokumentacijo), ki jih je dolžnik predložil CSD.

CSD pa teh dokazil (oz. dokumentacije) ne priloži mnenju, niti jih dolžniki ne predložijo sodišču (saj jih niti ne morejo, ker CSD izda mnenje zgolj na podlagi navedb dolžnika).

Dodatno pa so mnenja CSD tako pomanjkljiva, da ni pojasnjeno niti navedeno za kakšno dokumentacijo gre, niti dokumentacija ni popisana, na kar morate kot upnik v svojem odgovoru na predlog dolžnika za odlog izvršbe opozoriti.

Mnenja CSD so tako pavšalna in neobrazložena, da na njihovi podlagi ni pojasnjeno, kako je CSD do ugotovitev dejansko prišel, posledično pa takšnega mnenja ni mogoče preveriti, niti ga sodišče ne more upoštevati.

Takšno mnenje CSD sodišče šteje za neobrazloženo.

Po presoji izpolnjenosti pogojev iz 4. odstavka 71. člena ZIZ sodišče presoja izpolnjenost pogoja iz 5. odstavka 71. člena ZIZ, seveda če se dolžniki v predlogu nanj sklicujejo.

  d. Četrti pogoj – posebne okoliščine

Za posebne okoliščine iz 5. odstavka 71. člena ZIZ pa je poleg v 4. odstavku 71. člena ZIZ navedenih pogojev potrebno kumulativno izkazati še posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, pri čemer se izvršba lahko odloži za primeren čas ne glede na omejitve iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.

Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Peti odstavek tako določa obstoj posebnih okoliščin.

Glede pogoja obstoja posebnih okoliščin, dolžniki v praksi največkrat navajajo:

• da so v zelo težkem socialnem in finančnem položaju, saj prejemajo zelo nizke prihodke oz. iz tega naslova nimajo rubljivih prihodkov;
• da imajo zaradi izvršbe blokiran račun;
• da imajo zdravstvene težave (začasne, trajne, invalidnost…);
• da bi jim deložiranje na cesto povzročilo nepopravljivo škodo…

Takšnih navedb dolžniki v predlogu za izvršbo največkrat z ničemer ne izkažejo.

Kot upnik morate primarno ugovarjati, da dolžniki takšnih navedb niso z ničemer izkazali, in sicer na način, da navedete:

• da dolžniki glede višine prihodkov in premoženjskega in finančnega stanja niso podali nobenih navedb in predložili dokazov, o katerih se lahko kot upnik izjavite in bi jih sodišče lahko preverilo, saj mora dolžnik po določbi 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja tudi v izvršbi sam predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb;
• da sodišče ne sme samo pridobiti in preučiti javno dostopne finančne podatke o dolžnikih.
• da dolžniki niso podali utemeljenih navedb in predložili dokazov glede zdravstvenega stanja;
• da dolžniki niso navedli kako finančno in zdravstveno stanje vpliva na možnost poplačila dolgov zdaj ali v bližnji prihodnosti ter predvsem ali bi odlog izvršbe lahko imel pomen glede na realno možnost poplačila dolgov upniku.

V kolikor so dolžniki zaposleni kot upnik vedno izpostavite, da imajo dolžniki možnost najema druge nepremičnine, saj jim skladno z določbami ZIZ ob izvršbah ostane 76% minimalne plače, s katero lahko prosto razpolagajo.

Nadalje je potrebno upoštevati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti.

Dolgotrajno slabo finančno stanje ali dalj časa trajajoča zdravstvena težava ni nenaden dogodek.

V kolikor dolžnik zastavi nepremičnino za zavarovanje kredita ali posojila in prostovoljno pristopi k ustanovitvi hipoteke je tudi navedena okoliščina dodatni argument, da ne gre za nenadno situacijo, ampak je dolžnik v primeru neplačevanja kredita lahko pričakoval, da bo njegova nepremičnina prodana v izvršbi.

Sodna praksa je prav tako tudi zavzela stališče, da izguba zastavljene nepremičnine ne predstavlja škode po 71. členu ZIZ, če upoštevamo, da izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe in da teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

Povedano še drugače odlog izvršbe po četrtem in petem odstavku 71. člena Z1Z je predvsem namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, to je tistim, ki jim zaradi poplačila dolga nizke vrednosti grozi (nepotrebna) prodaja nepremičnine, ki predstavlja njihov dom in edino možnost prebivanja, njihov dolg pa bi bil ob podpori socialne mreže in humanitarnih organizacij lahko poplačan, torej poplačan z drugimi sredstvi.

Da ne gre za navedeno situacijo kažejo naslednje okoliščine:

• dolg dolžnika do upnika absolutno gledano ni nizek,
• dolg dolžnika ni nizek do drugih morebitnih upnikov, ki imajo v zemljiški knjigo vknjiženo hipoteko na nepremičnini,
• dolg obstoji že dlje časa,
• da je dolžnik že ob sklenitvi kreditne pogodbe vedela, da neizpolnitev pomeni izvršbo na nepremičnino,
• dolg dolžnika do upnika ne more biti poplačan z drugimi sredstvi dolžnika.

Vsak odgovor na ugovor je potrebno spisati glede na konkretne navedbe in dokaze dolžnikov.

Predstavil sem ključne okoliščine, ki jih morajo dolžniki izkazati in kako morate kot podjetniki oz. upniki na dolžnikov predlog za odlog izvršbe odgovoriti.

Kljub temu prispevku se pred pisanjem odgovora na dolžnikov predlog za odlog izvršbe posvetujete z odvetnikom.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali je šel vas dolžnik po izvršbi še v stečaj in niste dobili plačila?

Takšne zgodbe gledam vsak dan in vas moram pomiriti.

Ni vaša krivda, da izvršba ni bila uspešna in da niste dobili plačila.

Namreč izvršba ni tako preprosta kot misli večina ljudi, podjetnikov, direktorjev, družbenikov in zaposlenih v družbi.

Vendar naj vas pomirim in povem, da je izvršba lahko zelo učinkovita, le pravilno in pravočasno se jo je potrebno lotiti. Največkrat že v fazi sklepanja pogodb.

Vendar naj vam najprej povem nekaj misli o izvršbi.

Če je atletika kraljica športa, potem je izvršba kraljica civilnega prava.

Se sprašujete zakaj?

Zato, ker šele v izvršbi dobite tisto po kar ste prišli k odvetniku.

Bodisi dobite plačilo svoje terjatve ali pa kakšno nedenarno izpolnitev (na primer izselitev najemnika iz poslovnega prostora ali stanovanja).

Dolžniki pogosto ne izpolnijo svojo obveznost prostovoljno oziroma takoj, ko lahko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev.

Izvršba oziroma izvršilni postopek je zato zelo pomemben postopek, čeprav se mu v praksi ne posveča velike pozornosti.

V nadaljevanju bom predstavil bistvo izvršilnega postopka in v kratkem opisal njegove značilnosti ter povedal kakšen pravniški trik, kako priti čim hitreje do poplačila.

Uvedba izvršilnega postopka

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika.

V praksi poznamo dve vrsti izvršbi, ena je izvršba na podlagi izvršilnega naslova, druga pa je izvršba na podlagi verodostojne listine.

Razlike in lastnosti vam bom podrobno predstavil v nadaljevanju in vam bo takoj vse kristalno jasno.

1. Izvršilni naslov

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se vloži, ko ima upnik že pridobljen izvršilni naslov, izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vloži na podlagi verodostojne listine in predstavlja nekakšno izjemo od klasične izvršbe.

Kaj pa je izvršilni naslov in kaj verodostojna listina?

No poglejva.

Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna naslednje izvršilne naslove:

1. Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava – Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
2. Izvršljiv notarski zapis – Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
3. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sedaj se zagotovo sprašujete kakšna je prednost izvršilnega naslova?

Če izvzamem sodne odločbe (ki jih je potrebno pridobiti v sodnem postopku) ostane nam najbolj praktičen izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa. Včasih ne gre drugače in moramo v sodni postopek, velikokrat se je mogoče s pravilnim pravnim postopanjem izogniti poznejšemu pravdnemu postopku.

Naj vam povem tako.

V kolikor imate izvršilni naslov (npr. najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa) boste lahko takoj po poteku najemnega razmerja vložili predlog za izvršbo in pričeli z opravljanjem izvršilnih dejanj (izselitev najemnika in izterjavo najemnin).

V kolikor pa nimate izvršilnega naslova boste morali najprej v tožbo, da dobite sodbo in boste šele na podlagi sodbe lahko vložili predlog za izvršbo.

Povedano še drugače.

Vaš najemnik bo lahko uporabljal vašo nepremičnino približno 3 leta (ko boste zoper njega vodili sodni postopek), pri tem boste morali plačati sodne stroške (odvetnika, sodne takse…) in zelo velika verjetnost je, da ko boste dobili sodbo, bo šel vaš dolžnik že v stečaj.

Upam, da sem vam dovolj jasno predstavil koristi izvršilnega naslova.

Torej, naslednjič naj vam odvetnik sestavi odlično pogodbo, nato pa jo obvezno sklenite v obliki notarskega zapisa oziroma jo naj notar potrdi v obliki notarskega zapisa.

Izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe

Ko boste na podlagi izvršilnega naslova vložili predlog za izvršbo morate navesti tudi izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe.

Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva, odvisno od tipa terjatve, ki jo ima do dolžnika.

Terjatve delimo na denarne in nedenarne, slednje pa na tiste, ki jih lahko izpolni samo dolžnik osebno in tiste, ki jih lahko izpolni tudi tretja oseba.

Najpogostejše terjatve so denarne terjatve, s katerimi upnik od dolžnika zahteva plačilo denarja.

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo:

• • prodajo premičnin,
  • prodajo nepremičnin,
  • prenos denarne terjatve,
  • vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • prodajo deleža družbenika in
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (banke).

Naj tukaj vam takoj povem eno skrivnost.

Po zakonu lahko izvršilnemu sodišču predlagate, da samo preveri premoženje dolžnika, tako, da vam v večini primerov ne bo potrebno iskati premoženja dolžnika.

Ali ni to super?

No pojdiva dalje.

Omejitev izvršbe in nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi

Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Tukaj vas moram opozoriti na nekaj zelo pomembnega, kar veliko upnikov spregleda.

Bodite pozorni, da v kolikor je sodišče ustavilo izvršbo na vsa izvršilna sredstva in v pritožbenem roku niste predlagali novo izvršilno sredstvo ali zahtevali od dolžnika predložitev seznama premoženja, je izvršilni postopek ustavljen.

Morali boste ponovno vložiti predlog za izvršbo in ponovno plačati sodno takso.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Dolžnik lahko zoper predlagano izvršbo ugovarja, ugovor pa mora biti obrazložen.

Dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži ugovor tudi tretja oseba, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. v kolikor izvršitelj zarubi predmet, ki ni od dolžnika, ali zakonec ugovarja, da gre za skupno premoženje…) in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. V primeru, da bo upnik ugovoru nasprotoval, bo morala tretja oseba tožiti na nedopustnost izvršbe ter predlagati odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka.

Tukaj naj vam povem, da je v praksi daleč največ ugovorov tretjih vloženih s strani zakonskih partnerjev.

Ker zakonca ali zunajzakonska partnerja pozabita urediti skupno premoženje, imata lahko nato v izvršbi veliko problemov.

Zato vam svetujem, da si vedno uredite premoženje z zakoncem. Zlasti je to pomembno tam, kjer je vključeno podjetniško premoženje (saj se spomnite zgodbe o ločitvi lastnika Amazona).

Izvršba na nepremičnine

Verjetno najbolj uspešna in tudi “grozeča” izvršba je izvršba na nepremičnine.

V kolikor se predlaga izvršba na nepremičnine vsak upnik hitro plača dolg, razen če je dolg zelo velik in ga ne more plačati drugače kot s prodajo nepremičnine.

Izvršbo na nepremičnine vodi sodišče z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

Nepremičnina se proda na javni dražbi.

2. Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je nekakšna “bližnjica” do pridobitve izvršilnega naslova.

Zakaj bližnjica?

Bližnjica zato, ker lahko na podlagi verodostojne listine predlagate izdajo sklepa o izvršbi in v kolikor dolžnik ne bo vložil ugovora ste pridobili izvršilni naslov – sklep o izvršbi.

V kolikor pa dolžnik vloži ugovor pa se postopek nadaljuje v pravdnem postopku kot klasična tožba.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte (podjetnike, gospodarske družbe), saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve.

Verodostojna listina je:

• • faktura (račun),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, 
  • obračun obresti in 
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista). 

Ker gre za izjemo od klasične izvršbe, zakon za izvršbo na podlagi verodostojne listine predpisuje tudi poseben postopek v primeru ugovora dolžnika, ker v primeru verodostojne listine terjatev ni nujno nesporna oziroma pravnomočno ugotovljena.

Za razliko od splošne ureditve, se v primeru vloženega ugovora šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v pravdi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

3. Izvršilni stroški

Izvršilni postopek pa kljub dejstvu, da je zadnji postopek pred poplačilom upnika lahko predstavlja veliko stroškov upniku.

Seveda upnik te stroške nato prijavi v izvršilnem postopku in mu jih mora dolžnik povrniti, vendar pa je velikokrat lahko izvršba neuspešna, stroški upniku pa ostanejo.

Vendar mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj sicer sodišče ustavi izvršbo.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (sodne takse, stroški odvetnika, izvršitelja, izvedencev… ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Prav tako mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Zagotovo si ne želite, da bi dolžniku morali plačati njegove izvršilne stroške, zato bodite v postopku previdni. Še bolje pa je, da za postopek izvršbe angažirate odvetnika.

Povrnitev izvršilnih stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

Naj vam tukaj kar takoj povem, da morate v skladu s sodno prakso predlagati povrnitev stroškov v roku 30 dni, ko so nastali.

To pomeni, da takoj ko dobite obračun izvršitelja za njegove stroške, morate te stroške takoj prijaviti sodišču in zahtevati, da sodišče izda sklep, da je te stroške dolžan plačati dolžnik.

Sicer jih boste plačali sami.

Sklep

Izvršilni postopek je zelo pomemben postopek.

Pomemben je zlasti za podjetnike in gospodarske družbe ter tudi fizične osebe.

Pomembno je, da upnik postopek aktivno vodi in tudi sam aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

Vsem, ki se izvršilnih postopkov lotijo sami želim svetovati, da izvršilni postopek ne pomeni zgolj elektronsko vložitev predloga za izvršbo in s strani sodišča izdan sklep o izvršbi.

Takrat se zabava šele začne.

Iz prakse vem, da se veliko izvršilnih postopkov nesrečno zaključi zgolj zato, ker jih upniki ne vodijo pravilno.

Sodišče je pristojno za opravo prisilne izvršitve terjatve, vendar ne na lastno iniciativo, zato je zelo pomembno, da upnik aktivno sodeluje v postopku, spodbuja sodišče (z urgencami, nadzorstvenimi pritožbami…), išče premoženje, predlaga morebitno novo izvršilno sredstvo in tako dalje.

Nespametno bi bilo, po pridobljeni pravnomočni in izvršljivi sodbi, podcenjevati izvršilni postopek in ostati brez poplačila.

Če ste prebrali do sem se vam zahvaljujem za prebrani članek.

Svetujem vam, da pravni problem od začetka rešujete z odvetnikom, in sicer od sklenitve pogodbe dalje.

Verjamem, da je korist odvetnika večja od njegovih stroškov.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs