Načeloma premoženje razdelimo v drugi polovici svojega življenja. To je v času, ko smo premoženje že ustvarili in razmišljamo kako bomo preživeli starost.

Pri urejanju premoženja se ljudje delimo na dve vrsti.

Prvi so tisti, ki bodo vse premoženje držali v svoji lasti do smrti in so mnenja, da so potomci upravičeni do premoženja šele po smrti. Če bo kaj premoženja sploh ostalo.

Drugi pa so tisti, ki želijo razdeliti premoženje za čas svojega življenja in si hkrati zagotoviti varno starost.

Iz prakse opažam, da so ljudje zelo malo poučeni o tem kakšne pravne možnosti imajo in kako si lahko uredijo brezskrbno starost.

Zavedati se morate, da dokler je oseba ki bo razdelila premoženje živa ima tudi večja avtoritativno moč, da se bo premoženje razdelilo tako kot bo rekla ta oseba (oče, mati…). Spori največkrat nastanejo po smrti v zapuščinskih postopkih. Seveda pa se je mogoče tem sporom izogniti.

V tem zapisu vam bom predstavil dve področji, in sicer tako imenovane dednopravne pogodbe in oporoko.

• Dednopravne pogodbe

Najprej vas želim opozoriti, da si pred razdelitvijo premoženja in urejanjem razmerij glede varne starosti posvetujete z odvetnikom ali notarjem, ker vam bosta znala najbolje svetovati.

Kakšne imate možnosti urejanja, na kakšen način lahko uredite pravna razmerja in kako boste najbolje zavarovani, vam bosta znala pravi odvetnik ali notar najbolje svetovati.

Dednopravne pogodbe delimo v tri sklope.

V prvi sklop sodi pogodba, s katero premoženje zgolj razdelite in vaši upravičenci (največkrat so to vaši potomci) takoj postanejo lastniki vašega premoženja. Imenujemo jo tudi izročilna pogodba.

V drugi sklop sodi pogodba, s katero za čas življenja razdelite premoženje, vendar sta dejanska izročitev premoženja in pravno formalni vpis lastništva na premoženje odložena do vaše smrti, upravičenec pa se za to, da bo pridobil premoženje zaveže vas preživljati in za vas skrbeti. To pogodbo imenujemo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Primer takšne pogodbe bi bila pogodba, kjer starš z otrokom sklene pogodbo za čas življenja, v kateri otroku izroči svojo nepremičnino, vendar pa je dejanska pridobitev nepremičnine odložena do smrti starša. Po smrti starša se otrok vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo. Do smrti pa otrok ni pravno formalno lastnik, ima pa pogodbo, ki mu omogoča vpis po smrti.

V tretji sklop pa sodijo pogodbe, s katero premoženje razdelite in vaši upravičenci takoj postanejo lastniki vašega premoženja, vendar pa se upravičenci zavežejo nuditi določene dajatve in storitve. Ta pogodba se imenuje pogodba o preužitku.

Poleg delitev pogodb na tri vrste morate vedeti še nekaj drugih zadev v zvezi z dedno pravnimi pogodbami.

Pa začniva.

Ali razmišljate, da bi razdelili svoje premoženje?

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem morate to pravno urediti.

Enkrat sem brskal po internetu in videl zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za dednopravne pogodbe skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo za nepremičnine.

Kot sem vam svetoval že v knjigi Odvetniške skrivnosti (www.OdvetniskeSkrivnosti.si) vas še enkrat opozarjam, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Glede na navedeno statistiko obstoji velika želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost dednopravnih pogodb zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak euro, ki ga boste plačali za obrazec teh pogodb. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Dednopravne pogodbe so primerljive z razdelitvijo zapuščine na dediče v trenutku smrti zapustnika v zapuščinskem postopku.

Dednopravne pogodbe vam omogočajo, da premoženje razdelite za čas življenja in tako preprečite morebitne spore med dediči o vaši zapuščini.

Verjemite mi, da tudi v družinah, kjer so najboljši odnosi pride do sporov. Zlasti, kadar je v igri premoženje.

Različne dednopravne pogodbe imajo različne predpostavke za njihovo veljavnost. Pri nekaterih je potrebno, da se s pogodbo strinjajo vsi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju. Zopet druge se lahko sklepajo sam z enim dedičem, brez soglasja ostalih. To boste preverili pri vašem odvetniku ali notarju, ki vam bo predstavil lastnosti posamezne pogodbe.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji zahteva, da so dednopravne pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa, saj je zakonodajalec pravilno obliko sklenitve pogodbe predvidel kot pogoj za veljavnost pogodbe. Ker gre za zelo pomembno tematiko, je zelo pomembno, da vas na se posledice teh pogodb opozori odvetnik in še notar.

V zapuščino tako sodi le ostalo premoženje, ki ni bilo izročeno na podlagi dednopravnih pogodb.

Zelo pogoste so dednopravne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa tudi ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Premoženje, ki ne bo zajeto v dednopravno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Med drugimi je bistvo dednopravnih pogodb v tem, da si tisti, ki premoženje izroči pridrži zase ali pa tudi za svojega zakonca različne pravice.

Te pravice so največkrat pravica do uporabe stanovanja ali hiše do svoje smrti, dogovor o preživljanju, ki je lahko v denarju ali v obliki različnih opravil. Kot primeri so največkrat nakupovanje v trgovinah, pomoč pri obiskih zdravnika, nakup zdravil, lahko tudi priprava drv za zimo. Dogovor se lahko nanaša tudi na plačevanje oskrbe in nastanitve v domu starejših občanov. Dogovori so različni in prilagojeni na potrebe posameznikov.

Na tem mestu boste pomislili, da če premoženje izročite svojim otrokom, da se lahko zgodi, da to premoženje otroci takoj prodajo naprej.

Brez skrbi tudi za to obstaja rešitev.

Ob izročitvi premoženja si tisti, ki izročijo premoženje običajno dogovorijo tudi pravico prepovedi odtujitve in obremenitve. To pomeni, da tisti, ki premoženje dobijo ne morejo, brez soglasja tistega ki je premoženje izročil, premoženje prodati naprej ali ga podariti, prav tako pa tudi ne obremeniti na primer s hipoteko.

Ker so dednopravne pogodbe zelo osebne pogodbe jih lahko tisti ki premoženje izroči prekliče zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi tisti ki je premoženje pridobil proti tistemu ki je premoženje izročil ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enaka pravica do preklica pogodbe obstoji, če tisti ki premoženje pridobi ne izpolnjuje svojih obveznosti, na primer ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

• Oporoka

Veliko vprašanj dobim kako je z veljavnostjo oporoke, ki jo spišejo ljudje sami doma.

Ali zadostuje, da je oporoka napisana na list papirja in podpisana?

Ali je potrebno podpis takšne oporoke overiti pri notarju?

Vprašanja o oporoki so zelo pomembna, saj omogočajo osebi, da že za časa življenja določi, kako naj se njeno premoženje razdeli po smrti.

Menim, da je zelo koristno in dobro, da se premoženje razdeli z oporoko ali na kakšen drugačen način (na primer z dednopravno pogodbo kot povedano zgoraj) pred smrtjo, saj se s tem preprečujejo spori, ki izvirajo iz zapuščinskih postopkov.

Če se premoženje razdeli pred smrtjo ima zapustnik, ki zapusti premoženje, možnost dogovora z vsemi morebitnimi dediči. Tako lažje doseže soglasje med njimi, čeprav se vsi z razdelitvijo premoženja ne strinjajo.

Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, s katero določi način razdelitve svojega premoženja po svoji smrti.

Oporočitelj lahko sestavi več oporok. Če s poznejšo oporoko spremeni način dedovanja za premoženje, ki ga je določil s prejšnjo oporoko, bo veljala poznejša oporoka. Oporoko lahko tudi kadarkoli prekliče, spremeni, dopolni ali uniči.

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

Poznamo lastnoročno oporoko, oporoko pred pričami, oporoko sklenjeno pri odvetniku ali notarju, ter še nekaj drugih oporok za posebne primere.

Naj vam kot zanimivost povem, da je oporoka načeloma veljavna, če je podpisana samo s psevdonimom, kot na primer »vaša mami«.

Obstaja tudi možnost hrambe oporoke. V ta namen obstoja register oporok iz katerega izhaja, da oporoka obstoji in jo sodišče v zapuščinskih postopkih lahko takoj najde.

Zapuščinske postopke vodijo sodišča.

Svetujem vam, da oporoko primerno hranite tako, da bo bila lahko po smrti upoštevana.

Želim vam lepo in mirno starost.

odvetnik Gregor Verbajs

Vir naslovne slike: www.tewealth.com

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem vam svetujem, da si preberete ta članek.

Zakaj je pomembno, da si ga preberete?

Zato, ker veliko premoženjskih zadev v družinah ostane nerešenih in se nato pojavljajo spori v zapuščinskih postopkih.

Pred nekaj dnevi sem naletel na zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za izročilno pogodbo skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo.

Najprej bi vam svetoval, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Nenazadnje si tudi zobe ne popravljate sami, ampak greste k zobozdravniku.

Glede na navedeno statistiko obstoji želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost izročilne pogodbe zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak evro, ki ga boste plačali za obrazec izročilne pogodbe. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Pojem izročilne pogodbe

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je po svoji naravi dednopravna pogodba, saj jo je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati.

Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje.

Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine.

Izročilna pogodba omogoča izročitelju razdelitev premoženja še pred smrtjo in mu tako ni potrebno narediti oporoke.

Oporoko pa lahko naredi za svoje ostalo premoženje, ki ga ni razdelil s pogodbo, in tisto premoženje, ki bo nastalo po sklenitvi izročilne pogodbe.

Predpostavke izročilne pogodbe

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki.

Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Ker je izročilna pogodba zelo specifična, si oglejmo taksativno naštete predpostavke in pogoje, pod katerimi je veljavna.

• Stranke pogodbe so lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. En od prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner;
• s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo;
• pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, tako da ne pridejo v poštev nobeni obrazci;
• s pogodbo je lahko zajeto le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Bistvo izročilne pogodbe, in njena posledica, je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje.

Zelo pogoste so izročilne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo izročilno pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Prevzemniki premoženja so lahko:

• Potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk, pravnuk), pri čemer pa bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih;
• posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost, pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih;
• zakonec ali zunajzakonski partner.

Iz povedanega sledi, da oseba, ki nima zgoraj naštetih potomcev (predpostavka je zakonsko določeno sorodstveno razmerje), ne more veljavno skleniti izročilne pogodbe.

Lahko pa pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, na primer darilne pogodbe. Stranke izročilne pogodbe ne morejo biti pravne osebe.

Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je soglasje izročiteljevih potomcev.

Potrebno je ločiti dvoje. Premoženje lahko izročitelj izroči tudi bolj oddaljenim potomcem, kot so vnuk ali pravnuk.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe pa je soglasje le tistih potomcev in posvojencev, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo.

To so tisti potomci, ki bi bili izročiteljevi zakoniti dediči, če bi bilo zakonito dedovanje uvedeno ob sklenitvi izročilne pogodbe.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe mora dati: otrok; vnuk ali bolj oddaljeni potomec, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati; posvojenec in potomec posvojenca, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.

Če soglasja katerega od izročiteljevih potomcev ni, je pogodba neveljavna. Izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

V nadaljevanju bomo videli, da kljub nesoglasju potomca lahko pogodba ostane v veljavi, ker konvertira v drugo obliko (npr. v darilno pogodbo).

Soglasje se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Pogoj je, da mora biti podano v obliki notarskega zapisa, ker OZ določa, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.

Neveljavno pa je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

Naše pravo za enkrat še ne dovoljuje dednih pogodb, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Z zapuščino lahko izročitelj razpolaga samo z oporoko, v kateri določi dediče.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki pa morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive.

Predpostavka veljavnosti prevzema dolgov, pa je tudi privolitev upnikov. Če upniki ne privolijo v prenos obveznosti, ima pogodba o prevzemu dolga v izročilni pogodbi učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, kjer pa upnik lahko terja le dolžnika in prevzemnik izpolnitve nima ugovorov zoper upnika.

Razlika med izročilno pogodbo na eni strani in pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju na drugi strani je, da nepremičnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe.

Čeprav so v praksi redki primeri izročilnih pogodb, katerih predmet niso tudi nepremičnine. Prav tako izročitelju ni potrebno izročiti svoje celotno premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Premoženje, ki ne bo zajeto v izročilno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Položaj izročenega premoženja

Ko izročitelj, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.

Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izročeno premoženje ne spada v zapuščino. V njo spada vse ostalo premoženje izročitelja, ki ga ima v trenutku smrti. Razlog za tako obravnavanje premoženja izročenega z izročilno pogodbi je, da vsi morebitni dediči soglašajo z izročilno pogodbo, ko se le-ta sklepa.

Če ne bi bilo soglasja, pogodba ne bi bila veljavna. Soglasje pri izročilni pogodbi je bistven element, ki razlikuje izročilno pogodbo od darilne pogodbe.

Če je zapustnik izročil premoženje z darilno pogodbo svojemu zakonitemu dediču, se vrednost darila upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in je v primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko tudi predmet zahtevka za vrnitev darila.

Za premoženje izročeno z izročilno pogodbo se pri dedovanju šteje, kot da ga ni.

Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine se upošteva zapustnikovo premoženje ob smrti, zmanjšano za nujne izdatke, ki so nastali po smrti, premoženje, ki ga je zapustnik kadarkoli podaril svojim zakonitim dedičem, ki spadajo v najbližji dedni red zakonitega dedovanja, ter premoženje, ki ga je v zadnjem letu pred smrtjo podaril drugim osebam.

Strinjanje potomcev

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po izročiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je izročitelj dal dedičem.

Enako se ravna, če se izročitelju po sklenitvi izročilne pogodbe, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Če se s pogodbo ne strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki smo jih navedli zgoraj, je izročilna pogodba neveljavna.

Izročilna pogodba pa na podlagi zakonske konverzije konvertira in se šteje, da je sklenjena darilna pogodba, izročeno premoženje pa se šteje za darilo, dano izročiteljevim dedičem.

Razliko med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, glede upoštevanja darila pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in vrednosti nujnega deleža, sem navedel že zgoraj.

Pridržanje pravic ob izročitvi

Ob sklenitvi izročilne pogodbe in prenosu premoženja lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Povedano še drugače, ko izročitelj izroči premoženje si hkrati zagotovi še pravico bivanja v nepremičnini, rento ali kaj drugega vse z namenom, da lahko mirno živi do svoje smrti.

Prednost pogodbe je v tem, da lahko otroci izročitelja takoj pridobijo premoženje in z njim razpolagajo (velikokrat zgolj s soglasjem izročitelja – to velja predvsem glede prodaje nepremičnine in hipoteke) in da ima izročitelj varnost, da bo lahko npr. živel še naprej v določeni nepremičnini in bo zanj poskrbljeno na starost.

Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

V praksi si izročitelj največkrat izgovori užitek. Užitek je osebna služnost v katero spada še raba in služnost stanovanja.

S tem pridobi izročitelj varnost, saj ima na podlagi užitka pravico uporabljati in uživati tujo stvar.

Tipičen primer je prenos vsega premoženja, ki ga izročitelj (oče ali mama) prenese na svoje potomce (otroke), izročitelj pa si izgovori služnost ali užitek stanovanja. Užitek ali služnost stanovanja se vpiše v zemljiško knjigo ter tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Izročitelj je tako varovan in lahko v miru živi v določenih prostorih hiše ali v stanovanju do svoje smrti.

Če se prevzemnik z izročilno pogodbo zaveže preživljati izročitelja, morata izročitelj in prevzemnik določiti način preživljanja. V tem delu vsebuje izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri čemer pa izročitev premoženja ni odložena do izročiteljeve smrti.

V praksi se največkrat dogovorita, da mu je prevzemnik dolžan nuditi življenjske potrebščine, kot so: hrano, čisto stanovanje, obleko, oskrbo z zdravili in druge vsakodnevne potrebščine.

Pravica izročiteljevega zakonca

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca in je takrat potrebno, da se tudi zakonec s pogodbo strinja.

Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru je izročilna pogodba veljavna, vendar pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.

Izročitelj lahko zakonca upošteva na dva načina in sicer tako, da tudi njemu izroči svoje premoženje ali tako, da zakonec sodeluje pri pogodbi kot stranka, ki se strinja z izročilno pogodbo, kljub temu, da ne prejme izročiteljevega premoženja.

Pomembna posledica je, da če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Tako je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. Upoštevanje zakonca pri izročilni pogodbi ima enake pravne posledice, kot strinjanje potomcev.

V primeru, da zakonec ni upoštevan pri izročilni pogodbi, pa to ne povzroči neveljavnost pogodbe same, kot je to v primeru nesoglasja katerega od potomcev. Pogodba ostane v veljavi, zakonec pa ima možnost, če uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, da se vrednost premoženja izročenega potomcem upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in zakončevega nujnega deleža.

Izročiteljevi dolgovi

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo v izročilni pogodbi določeno kaj drugega.

Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročilno pogodbo ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Če bi izročitelj želel prenesti dolgove na potomce, morajo biti dolgovi in druge obveznosti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Za veljaven prevzem dolgov, pa je potrebno imeti privolitev upnikov. Do privolitve upnikov, ima v izročilni pogodbi vsebovano določilo o prevzemu dolga, učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

Jamčenje

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj (izročitelj).

Če tega pravila ne bi bilo, bi izročitelj odgovarjal prevzemnikom neodplačno pridobljenega premoženja, po pravilih, ki določajo odgovornost darovalca za pravne in stvarne napake podarjene stvari.

OZ pravi, da če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

V primeru, da se izročilno pogodbo presoja kot odplačno pogodbo, pa izročitelj odgovarja za stvarne in pravne napake kot prodajalec.

Vendar pa je OZ za izročilno pogodbo predpisal medsebojno jamčenje oseb, ki so deležne izročiteljevega premoženja, zaradi česar izročitelj ne odgovarja za izročeno premoženje. Če vse premoženje prevzame ena oseba, mu niti izročitelj niti kdo drug ne jamči za napake izročenega premoženja. Če pa je prevzemnikov več, drug drugemu jamčijo za pravne napake, za skrite stvarne napake in za obstoj ter izterljivost prenesenih terjatev.

Preklic izročitve

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih z izročilno pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pri preklicu zaradi hude nehvaležnosti ima izročitelj pravico do odstopa od pogodbe.

Izročilno pogodbo lahko izročitelj z enostransko izjavo volje razveže. Razlog za preklic pogodbe je neizpolnitev moralne obveznosti, ki izhaja iz izročilne pogodbe. Kršitev te obveznosti bo moral izročitelj dokazati in odstop sodno uveljavljati.

Temeljna moralna načela potomcu nalagajo, da mora biti izročitelju hvaležen za neodplačno izročeno premoženje.

Vendar kakšna manjša žalitev, nespoštovanje drugih dogovorov, ki niso povezani z izročilno pogodbo in vlaganje tožb proti izročitelju ne pomenijo velike nehvaležnosti.

Ravnanje prevzemnika mora biti proti izročitelju, tako zavržno, da ga lahko označimo kot huda nehvaležnost. Huda nehvaležnost je podana, če se prevzemnik proti izročitelju obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda hude nehvaležnosti napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru.

Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo, če potomec ne dovoli pravice do užitka vsega ali dela izročenega premoženja, če potomec kljub obljubi dosmrtne rente le-te ne izplačuje, če potomec kljub obljubi dosmrtnega preživljanja le-tega ne nudi, če potomec obljubi kakšno drugo nadomestilo (drugo nadomestilo je lahko prevzem izročiteljevega dolga), a ga kasneje ne zagotovi.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel z izročilno pogodbo, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali dedno nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pravica potomca, ki je zaradi preklica izročilne pogodbe vrnil izročeno premoženje, je enaka kot pravica izročiteljevega zakonca, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo.

Pravico do nujnega deleža nima izročiteljev bolj oddaljeni potomec, kot je na primer vnuk, ki ima še živega očeta, izročiteljevega sina.

Na kratko sem vam želel predstaviti bistvo izročilne pogodbe.

Na koncu pa naj še enkrat poudarim, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in s kakršnimkoli drugačnim sklepanjem izročilna pogodba ne dosega svojega namena.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

odvetnik Gregor Verbajs