Zgodba

V času od oktobra 2002 do decembra 2002 je Tanja na kavi v določenem baru in v Nikinem stanovanju, izvabila od Nike posojilo v skupni višini 200.000 EUR, in sicer tako, da je Niki natvezila, da se ukvarja s trgovino in uvozom določenega blaga in ji zagotavljala kratke roke za vrnitev posojila in hkrati obljubljala 5 % obresti za čas enega meseca. Ker ji je Nika verjela, ji dne posodila 200.000,00 EUR, vendar Tanja dolžnega zneska ni nikoli povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ni imela možnosti za varčilo, ampak si je posojilo na škodo Nike prisvojila.

Kar bom pojasnil v nadaljevanju velja povsem enako v primeru, ko bi nekemu obrtniku plačali avans in za vas ne bi opravil nobene storitve, denarja pa vam ne bi vrnil, ali da bi plačali avans za nakup določenega izdelka in ga ne bi nikoli prejeli, denarja pa vam tudi ne bi vrnili.

Pravna sredstva – civilna tožba in kazenska ovadba

Nika je zoper Tanjo vložila tožbo in dobila sodbo, na podlagi katere je Tanja dolžna Niki povrniti prejeto posojilo v znesku 200.000,00 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od decembra 2002 dalje ter ji povrniti pravdne stroške.

Nika je zoper Tanjo vložila tudi kazensko ovadbo, na podlagi katere je bila Tanja obsojena za kaznivo dejanje goljufije. Kaznivo dejanje je bilo v sodbi opisano, kot izhaja iz zgodbe v uvodu članka.

Povedano še drugače, Nika je do Tanje imela dve sodbi, eno kazensko in eno civilno pravno.

Postopek osebnega stečaja Tanje

Tanja je vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in v njem predlagala odpust obveznosti po določbah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Odpustu obveznosti je bilo ugodeno.

Izvršilni postopek po končanju postopka osebnega stečaja

Po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je Nika prijavila terjatev in je bila njena terjatev na podlagi sodbe civilnega sodišča v celoti priznana, je Nika vložila predlog za izvršbo.

Pravno podlago oziroma izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, je predstavljala sodba civilnega sodišča, na podlagi katere je bila Tanja dolžna Niki plačat 200.000,00 EUR.

Nika se je v vloženem predlogu za izvršbo, ki mu je bilo ugodeno in na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, sklicevala na drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, ki določa:

»Odpust obveznosti ne učinkuje za zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:

1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in
5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.«

Poleg več drugih ugovornih razlogov, ki jih je Tanja podala v ugovoru zoper sklep in niso bili utemeljeni, je bilo ključno vprašanje, ali terjatev Nike iz civilne sodbe predstavlja izjemo iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP?

Tanja je v ugovoru zatrjevala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, kar učinkuje tudi na obveznosti iz civilne sodbe, s katero ji je bila naložena vrnitev posojila in ne povrnitev škode.

Tanja je torej zatrjevala, da ji je bila obveznost iz izvršilnega naslova (civilne sodbe) odpuščena in da za to obveznost ne obstaja izjema iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, s tem pa je smiselno uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.

Odločitev sodišča

Sodišče je presojalo navedbe in argumentacijo Nike kot upnice v predlogu za izvršbo in njenem odgovoru na ugovor ter odločilo, da ugovorni razlogi Tanje niso utemeljeni.

Poglejva si podrobno določbe ZFPPIPP in namen odpusta obveznosti.

Namen, ki ga praviloma zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja, je odpust obveznosti.

Na podlagi 1. odstavka 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu ZFPPIPP drugače določeno.

Po določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

Po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti med drugimi ne učinkuje za terjatve iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za presojo utemeljenosti ugovornega razloga prenehanja terjatve je bil torej odločilen odgovor na vprašanje, ali terjatev po civilni sodbi predstavlja izjemo iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, na katero odpust obveznosti ne učinkuje. Ugotoviti je potrebno, ali se terjatev po sodbi lahko opredeli kot terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, ali ne?

Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožba vložena zaradi vrnitve posojila in ne odškodnine ter da je bilo Tanji s sodbo tudi naložena povrnitev prejetega posojila.

Vendar kljub temu, da je bilo z izvršilnim naslovom Tanji naloženo, da povrne prejeto posojilo, po prepričanju sodišča to še ne pomeni, da prisojeni znesek ne more hkrati predstavljati tudi škode, ki je bila povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

To je izpolnjeno, če so za obstoj škode podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, to je obstoj protipravnega ravnanja, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode, v konkretnem primeru je morala biti škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za opisano presojo se je sodišče oprlo tudi na kazensko sodbo, s katero je bila Tanja obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem in drugem odstavku 226. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).

Ob pregledu civilne in kazenske sodbe je sodišče ugotovilo, da obe sodbi obravnavata isti historični dogodek in isto terjatev med istimi strankami.

Presoja obstoja predpostavk za odškodninsko odgovornost

Sodišče je zavzelo stališče, da je ravnanje Tanje, opisano v obrazložitvi civilne sodbe, nedvomno protipravno ravnanje, saj si je od Nike izposodila 200.000,00 EUR ter si je le zato, da bi od Nike dobila denar, izmislila zgodbo, zakaj denar potrebuje, denarja pa tudi ni prostovoljno vrnila.

Nadalje je bilo v obeh sodbah ugotovljeno, da je Tanja z vsemi v izreku opisanimi dejanji povzročila veliko premoženjsko škodo, saj je izvabila posojilo, ki ga ni nikoli vrnila.

S tem je bilo premoženje Nike zmanjšano, kar je tudi ena od oblik škode na podlagi določbe 132. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

Tako je sodišče ugotovilo, da je Tanja po določbi 132. člena OZ, ki je določba civilnega prava, povzročila škodo Niki z zmanjšanjem njunega premoženja s tem, ko ni vrnila izposojenega zneska.

Podana je tudi vzročna zveza med ravnanjem Tanje in nastalo škodo Niki, saj ja bila Nika oškodovana prav zaradi ravnanja Tanje, ki posojenega denarja ni vrnila.

Pri presoji krivde je sodišče upoštevalo določila OZ, saj ima pojem „krivde“ v kazenskem postopku drugačno vsebino kot v civilnem. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ).

Povzročitev škode v civilnem pravu je namerna že takrat, ko je povzročitelj škode vedel, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je ravnal z željo povzročiti to škodo ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot stranska posledica njegovega ravnanja. Za direktni namen je značilno, da je poudarjena voljna sestavina, pri eventuelnem namenu pa se povzročitelj zaveda možnosti nastanka posledice in vanjo privoli, jo dopušča, misli si, „bo kar bo“.

Z vidika civilnopravnega pojmovanja »namena« je bilo v konkretnem primeru pomemben materialnopravni sklep kazenskega sodišča, da je Tanja z namenom, da bi si pridobila znesek natvezila neko zgodbo, vendar dolžnega zneska ni povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ne možnosti. Ravnala je torej z direktnim, obarvanim naklepom.

Glede na vse navedeno sodišče ugotovilo, da je Tanja škodo povzročila namerno, njeno subjektivno in konkretno ravnanje v tem primeru pa ustreza stopnji krivde, ki je opredeljena z direktnim namenom.

Upoštevajoč, da je zaradi nevrnjenega zneska posojila, ki je predmet civilne sodbe, Niki nastala škoda, ki jo je Tanja povzročila namenoma, je sodišče ugotovilo, da ima terjatev, ugotovljena na podlagi civilne sodbe, podane vse znake terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti.

Kar se tiče zatrjevanja Tanje, da so ji bile terjatve odpuščene v postopku osebnega stečaja, je potrebno upoštevati 408. člen ZFPPIPP, ki določa, da se dolžniku, ki je dosegel odpust obveznosti, terjatve iz naslova povračila škode, povzročene namerno ali iz hude malomarnosti, ne odpustijo in jih je (kljub odpustu obveznosti) dolžan plačati.

Zato odpust obveznosti ali celo morebitna zavrnitev ugovora upnikov proti odpustu obveznosti še ne pomeni, da odpust obveznosti učinkuje prav na vse terjatve upnikov ter da upniki ne morejo več sodno uveljavljati svoje terjatve.

Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da predstavlja terjatev iz civilne sodbe terjatev iz naslova povzročitve škode, povzročene namerno, na katero odpust obveznosti dolžnice Tanje v stečaju na podlagi 5. točke 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.

Dolžnica Tanja tako ni uspela dokazati ugovornega razloga prenehanja terjatve zaradi odpusta obveznosti in zaradi neobstoja izjeme iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). S tem je bil ugovor Tanje neutemeljen, zato ga je sodišče zavrnilo.

Sklep

Menim, da je navedena odločitev sodišča izjemnega pomena za vse upnike, saj jasno sporoča, kako morajo upniki postopati v primeru neplačila posojila ali nevračila denarja.

Ali imate tudi sami težave pri izterjavi?

Gregor Verbajs, odvetnik

Ali veste kakšen znesek plače mora ostati dolžniku, če je v postopku osebnega stečaja?

Taka vprašanja postavljajo upniki in dolžniki.

Upniki želijo vedeti, ali bo njihov izvršilni postopek uspešen. Dolžnike pa zanima, koliko denarja jim bo ostalo za normalno življenje.

Ne glede na to, ali gre za izvršilni postopek ali za postopek osebnega stečaja, so pravila glede izvršbe na plačo enaka.

Izvršba na plačo

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.

Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče.

Sodišče lahko samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo.

V praksi načeloma upniki, ker so bolj aktivni, prej ugotovijo, da je dolžnik zamenjal zaposlitev, zato je priporočljivo, da upniki obvestijo sodišče o novi zaposlitvi, da sodišče čim prej pošlje sklep o izvršbi novemu delodajalcu.

Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu. Pazite na navedeni 15 rok in ne pozabite, da lahko kljub sklepu o ustavitvi izvršbe na plačo posredujete podatke o novem delodajalcu.

Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):

1. ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, spadajo v stečajno maso,
2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz navedene 1. točke, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

Za izterjavo stalnih prejemkov se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.

Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu stečajno sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Omejitev izvršbe

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (plača), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki 1. odstavka 102. člena ZIZ – to je v naslednji točki v tem zapisu (zakonite preživnine do otrok…), do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Povedano še drugače, v praksi je najbolj pogosta situacija, da mora dolžniku ostati 76% minimalne plače.

Enake omejitve veljajo tudi v stečajnem postopku na podlagi 389. člena ZFPPIPP.

1. Opozorilo za delodajalce

Izvršbo na plačo za delodajalce je potrebno obravnavati resno, saj lahko pride do izvršbe zoper delodajalce.

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

V kolikor ste delodajalec izvršujte sklep o izvršbi. Če ne veste kako vprašajte odvetnika.

Zgornji predlog lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka.

Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.

Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena ZIZ, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena ZIZ, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.

Zakon tako daje možnost upniku, da predlaga izdajo sklepa o izvršbi zoper delodajalca, prav tako pa ustvarja podlago za odškodninsko odgovornost.

Zato delodajalce opozarjam, naj izvajajo sklep o izvršbi, ker sicer bodo lahko sami odgovarjali za terjatev upnika, s katero načeloma nimajo ničesar skupnega, razen to, da so imeli zaposleno osebo, ki je bila dolžnik upniku.

Enako velja za postopek osebnega stečaja, ker lahko stečajno sodišče naloži, da mora delodajalec v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plačata vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov.

1. Program za izračun izvršbe na plačo

Ker veliko upnikov in dolžnikov zanima, kakšen znesek bo dolžniku dejansko ostal na računu oziroma za kakšen znesek bo izvršba upnika uspešna, lahko to najlažje preverite sami s pomočjo aplikacije, ki obstaja za izračun izvršbe na plačo.

Svetujem vam aplikacijo na internetni strani: https://www.iusinfo.si/Tools/Index?Type=SalaryEnforcement

Navedena aplikacija je preprosta za uporabo.

Bodite pozorni na to, da je z izvršbo mogoče poseči tudi na naslednje prihodke:

• regres;
• odpravnino;
• stroške za prehrano med delom,
• stroške za prevoz na delo in z dela,
• stroške, povezane s službenim potovanjem
• dodatke na delovno dobo…

Vnesite podatke in aplikacija vam bo pokazala razpoložljiv delež plače za poplačilo terjatev upnikov.

Odvetnik Gregor Verbajs

Vendar po takem začetku izvršilni postopki trajajo leta in leta, ljudje pa se jezijo zakaj se nikamor ne premaknejo.

Zakaj je temu tako?

V izvršilnem postopku je upnik »kralj postopka« in celotno dogajanje je odvisno od njegovih ravnanj. Če je upnik v postopku pasiven bo tudi izvršilni postopek bolj ali manj pasiven.

Res je, da sodišče vodi postopek, vendar pa je veliko odvisno kako intenzivno v postopku sodeluje upnik.

Verjemite mi, da če je upnik aktiven v postopku, bo postopek hiter in tudi bolj uspešen.

V tem zapisu bom z vami delil eno zanimivo zgodbo, ki še kako dobro prikazuje zakaj izvršilni postopek ni enostaven in kako je hipotekarni upnik zaradi ENE napake ostal brez plačila svoje terjatve v višini 150.000,00 EUR.

Februarja 2021 je bil v enem izvršilnem postopku razpisan razdelitveni narok za dolžnika moje stranke, na katerem je sodišče razdelilo kupnino od prodane nepremičnine. Pri prodani nepremičnini so bile v zemljiški knjigi vpisane štiri hipoteke štirih različnih upnikov. Izvršilni postopek za prodajo nepremičnine sta predlagala dva upnika, dva pa ne. Tista upnika, ki nista predlagala izvršbo, sta bila o razdelitvenem naroku obveščena.

Po pravilih Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) mora hipotekarni upnik (upnika, ki ni predlagal izvršbe bom v tem zapisu imenoval hipotekarni upnik) prijaviti svojo terjatev najpozneje na razdelitvenem naroku, sicer je sodišče ne upošteva pri razdelitvi kupnine in je ne poplača.

V mojem primeru je zgolj en hipotekarni upnik prijavil terjatev, drugi pa ne. Oba hipotekarna upnika sta prišla na narok in zgolj en hipotekarni upnik je ustno na zapisnik prijavil terjatev drugi pa ne. Tako je iz zapisnika o razdelitvenem naroku izhajalo, da je terjatev prijavil zgolj en hipotekarni upnik.

Sodišče je tako izdalo sklep o poplačilu upnika, pri čemer seveda ni poplačalo hipotekarnega upnika, katerega prijava terjatve ni bila vpisana na zapisniku o razdelitvenem naroku.

Hipotekarni upnik je vložil pritožbo zoper sklep o poplačilu in zatrjeval, da je terjatev pravočasno prijavil na razdelitvenem naroku.

Vendar ali jo je res?

Poglejva si, kje je problem.

Po prejemu pritožbe hipotekarnega upnika sem pregledal celotno dejansko stanje in ugotovil naslednje.

Hipotekarni upnik na razdelitvenem naroku ni prijavil svoje terjatve, saj kaj takega ni izhajalo iz zapisnika o razdelitvenem naroku, ki je v skladu z določilom 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje.

Prav tako iz zapisnika ni izhajalo, da bi hipotekarni upnik zapisniku ugovarjal oz. podal pripombe nanj, pri čemer je tudi hipotekarni upnik sama v pritožbi navedel, da na zapisnik pripomb ni podal.

Iz zapisnika je izhajalo, da je na razdelitvenem naroku svojo terjatev prijavil zgolj en hipotekarni upnik, ne pa tudi ta hipotekarni upnik, ki se je pritožil.

V kolikor bi na razdelitvenem naroku tudi hipotekarni upnik podal (konkretizirano) priglasitev terjatve, bi torej nedvomno bila tudi ta prijava terjatve vnesena v zapisnik. Življenjsko logično je, da bi sodišče na zapisnik vpisalo vse ustne na naroku prijavljene terjatve. Prav tako je pri prijavi terjatve potrebno prijavljeno terjatev specificirati (glavnica, obresti…) in konkretizirati, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno.

Poudariti je, da ZIZ nima posebnih določb o poteku in vodenju naroka, niti o pisanju zapisnika, zato mora sodišče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, ki se nanašajo na glavno obravnavo in zapis zapisnika.

Skladno s 124. členom ZPP imajo stranke postopka pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se zapiše na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. V nadaljnjih vlogah podani ugovori oz. pripombe na zapisnik se zato štejejo za prepozne oz. je stranka v tem že prekludirana.

Če torej stranka vsebini zapisnika ne ugovarjala, so njene pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija resničnost dejstev, navedenih v zapisniku kot javni listini, neutemeljene. V primeru, ko iz zapisnika ne izhaja, da bi stranka podala kakršne koli pripombe ali ugovore, čeprav je to pravico imela, je ugotoviti, da takih pripomb in ugovorov stranka očitno ni podala.

Vrnimo se sedaj na moj naš konkretni primer.

V konkretnem primeru je hipotekarni upnik z udeležbo na razdelitvenem naroku nedvomno imel možnost in pravico ugovarjati njegovemu zapisu. Hipotekarni upnik v pritožbi sam priznava, da je bil prisoten na razdelitvenem naroku, da mu je bila kopija zapisnika na samem naroku vročena in da zoper vsebino zapisnika ni ugovarjal.

Povedano še drugače, ima stranka zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka že med obravnavo pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika, vendar mora to pravico uveljaviti pravočasno, kar pomeni do konca naroka, ko sodišče zaključi pisanje zapisnika.

Naknadno njegove vsebine ni več mogoče spreminjati. Če stranka pripomb ne poda do konca naroka, je njen ugovor v zvezi s tem prepozen in pripomb glede vsebine zapisnika ni mogoče upoštevati.

Poleg zgoraj navedenega, je potrebno upoštevati še naslednje. Tradicionalno vodeni zapisnik se sestavlja tako, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Že na tej podlagi bi ob spremljanju glavne obravnave moralo biti hipotekarnemu upniku jasno, da priglasitev terjatev hipotekarnega upnika, tudi, če bi jo resnično ustno podal na razdelitvenem naroku, ni bila vnesena na zapisnik.

V takem primeru bi moral iz previdnosti zahtevati, da se mu zapisnik prebere oz. se mu prebere vsaj v delu, ki se nanaša na prijavo terjatve z njegove strani. Še toliko bolj iz razloga, ker naj bi, kot je hipotekarni upnik zatrjeval v pritožbi, priglasitev terjatve podal le ustno na razdelitvenem naroku in bi bil v takem primeru torej zapisnik edini »dokaz« o priglasitvi terjatve.

Ob tem je poudariti, da zapisniki o razdelitvenem naroku običajno obsegajo dve strani, sam sklep, ki ga sodišče sprejme na naroku in v katerem ugotovi katere terjatve so bile priglašene, pa običajno obsega zgolj pol strani. V manj kot minuti bi hipotekarni upnik lahko torej opazil, da se priglasitev terjatve v zapisniku ne nahaja.

Ker torej terjatev hipotekarnega upnika do razdelitvenega naroka ni bila priglašena, niti iz zapisnika ne izhaja, da bi bila priglašena na samem razdelitvenem naroku, na vsebino zapisnika pa hipotekarni upnik ni imel pripomb, je sodišče v sklep o poplačilu skladno z določili 207. in 208. člena ZIZ pri izdaji sklepa pravilno upoštevalo vsebino sklepa o prijavljenih terjatvah, kot izhaja iz zapisnika o razdelitvenem naroku, ki je javna listina.

Vendar, kaj če je bila terjatev resnično ustno priglašena in bi to upnik na primer izkazal s pisnimi izjavami oseb udeleženih na razdelitvenem naroku?

Tudi, če bi torej hipotekarni upnik na razdelitvenem naroku ustno res priglasil nekakšno terjatev (kakšno sicer ni jasno), je verjetno sodišče pravilno ni upoštevalo, saj terjatev, kot jo je (pavšalno) zatrjeval hipotekarni upnik, ni opredeljena niti po temelju niti po višini (na dan razdelitvenega narok), niti ni v zvezi s tem ni podal nobenega dokaza, prav tako pa sploh ni navedel vrstnega reda hipoteke, vknjižene v zavarovanje te terjatve. Kakršna koli identifikacija in preizkus takšne terjatve s strani sodišča oz. drugih upnikov ne bi bila mogoča in je kot taka ta terjatev neupoštevna.

Zaradi navedene ENE napake je hipotekarni upnik ostal brez poplačila svoje terjatve v višini 150.000,00 EUR.

Še vedno menite, da so izvršilni postopki enostavni?

Upam, da ne.

Izvršilni postopek je sodni postopek kot vsak drugi (pravdni, nepravdni, stečajni…) in ga je potrebno pravilno voditi in v njem opravljati veliko dejanj.

Ker imajo v izvršilnih postopkih dolžniki zelo veliko pravnih sredstev (ugovorov, pritožb…) je potrebno postopek previdno in skrbno voditi.

Zato vam svetujem, da se izvršilnih postopkov lotite skrbno in previdno. Ali pa jih zaupate nam, ki se z njimi vsakodnevno ukvarjamo.

Gregor Verbajs

S 1. februarjem je začel delovati portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč.

Prvo spletno draženje pri prodaji nepremičnin v izvršilnih postopkih bo možno v začetku marca 2021.

Končno bodo dražbe potekale na način, da ne bo nepotrebnih špekulacij.

Do februarja letos so bile dražbe v sodnih izvršilnih postopkih možne le na način, da so bili dražitelji fizično prisotni na lokaciji posamezne dražbe. Takšen način javnih dražb je omogočal “špekulantom”, da so pred dražbo prestrašili resne kupce ali pa od njih zahtevali določeno plačilo, da odstopijo od draženja.

Hkrati je takšen sistem le delno dosegel cilj najučinkovitejšega poplačila terjatev.

Vrhovno sodišče je s pomočjo zunanjega izvajalca zasnovalo sistem spletnega iskalnika prodaj v sodnih postopkih in elektronskega draženja. Ta bo vsem zainteresiranim kupcem s pomočjo naprednega iskalnika omogočal hiter, enostaven in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje v sodnih postopkih, s prijavo preko sistema si-pass pa tudi lokacijsko neodvisno in anonimno spletno draženje.

Na ta način bo zagotovljena širša dostopnost do javnih dražb, preprečila pa se bodo tudi dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah, kar bo omogočilo učinkovitejše poplačilo upnikovih terjatev.

Na preglednem portalu e-dražbe, ki bo postopoma, glede na roke prodaj v že objavljenih dražbah, nadomestil objave na spletnih straneh sodstva in posameznih sodišč, bodo na enem varnostno podprtem spletnem mestu objavljene vse prodaje nepremičnin, premičnin in pravic, ki se opravijo v sodnih postopkih.

Draženje, ki bo potekalo popolnoma anonimno, bo zaenkrat možno le pri prodaji nepremičnin in pravic v izvršilnih postopkih, način draženja pri ostalih tipih postopkov pa bo viden na spletnem portalu.

Sistem, ki ga podpirajo vse računalniške platforme, je na voljo 24/7.

Gregor Verbajs

Ali je šel vas dolžnik po izvršbi še v stečaj in niste dobili plačila?

Takšne zgodbe gledam vsak dan in vas moram pomiriti.

Ni vaša krivda, da izvršba ni bila uspešna in da niste dobili plačila.

Namreč izvršba ni tako preprosta kot misli večina ljudi, podjetnikov, direktorjev, družbenikov in zaposlenih v družbi.

Vendar naj vas pomirim in povem, da je izvršba lahko zelo učinkovita, le pravilno in pravočasno se jo je potrebno lotiti. Največkrat že v fazi sklepanja pogodb.

Vendar naj vam najprej povem nekaj misli o izvršbi.

Če je atletika kraljica športa, potem je izvršba kraljica civilnega prava.

Se sprašujete zakaj?

Zato, ker šele v izvršbi dobite tisto po kar ste prišli k odvetniku.

Bodisi dobite plačilo svoje terjatve ali pa kakšno nedenarno izpolnitev (na primer izselitev najemnika iz poslovnega prostora ali stanovanja).

Dolžniki pogosto ne izpolnijo svojo obveznost prostovoljno oziroma takoj, ko lahko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev.

Izvršba oziroma izvršilni postopek je zato zelo pomemben postopek, čeprav se mu v praksi ne posveča velike pozornosti.

V nadaljevanju bom predstavil bistvo izvršilnega postopka in v kratkem opisal njegove značilnosti ter povedal kakšen pravniški trik, kako priti čim hitreje do poplačila.

Uvedba izvršilnega postopka

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika.

V praksi poznamo dve vrsti izvršbi, ena je izvršba na podlagi izvršilnega naslova, druga pa je izvršba na podlagi verodostojne listine.

Razlike in lastnosti vam bom podrobno predstavil v nadaljevanju in vam bo takoj vse kristalno jasno.

1. Izvršilni naslov

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se vloži, ko ima upnik že pridobljen izvršilni naslov, izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vloži na podlagi verodostojne listine in predstavlja nekakšno izjemo od klasične izvršbe.

Kaj pa je izvršilni naslov in kaj verodostojna listina?

No poglejva.

Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna naslednje izvršilne naslove:

1. Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava – Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
2. Izvršljiv notarski zapis – Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
3. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sedaj se zagotovo sprašujete kakšna je prednost izvršilnega naslova?

Če izvzamem sodne odločbe (ki jih je potrebno pridobiti v sodnem postopku) ostane nam najbolj praktičen izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa. Včasih ne gre drugače in moramo v sodni postopek, velikokrat se je mogoče s pravilnim pravnim postopanjem izogniti poznejšemu pravdnemu postopku.

Naj vam povem tako.

V kolikor imate izvršilni naslov (npr. najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa) boste lahko takoj po poteku najemnega razmerja vložili predlog za izvršbo in pričeli z opravljanjem izvršilnih dejanj (izselitev najemnika in izterjavo najemnin).

V kolikor pa nimate izvršilnega naslova boste morali najprej v tožbo, da dobite sodbo in boste šele na podlagi sodbe lahko vložili predlog za izvršbo.

Povedano še drugače.

Vaš najemnik bo lahko uporabljal vašo nepremičnino približno 3 leta (ko boste zoper njega vodili sodni postopek), pri tem boste morali plačati sodne stroške (odvetnika, sodne takse…) in zelo velika verjetnost je, da ko boste dobili sodbo, bo šel vaš dolžnik že v stečaj.

Upam, da sem vam dovolj jasno predstavil koristi izvršilnega naslova.

Torej, naslednjič naj vam odvetnik sestavi odlično pogodbo, nato pa jo obvezno sklenite v obliki notarskega zapisa oziroma jo naj notar potrdi v obliki notarskega zapisa.

Izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe

Ko boste na podlagi izvršilnega naslova vložili predlog za izvršbo morate navesti tudi izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe.

Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva, odvisno od tipa terjatve, ki jo ima do dolžnika.

Terjatve delimo na denarne in nedenarne, slednje pa na tiste, ki jih lahko izpolni samo dolžnik osebno in tiste, ki jih lahko izpolni tudi tretja oseba.

Najpogostejše terjatve so denarne terjatve, s katerimi upnik od dolžnika zahteva plačilo denarja.

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo:

• • prodajo premičnin,
  • prodajo nepremičnin,
  • prenos denarne terjatve,
  • vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • prodajo deleža družbenika in
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (banke).

Naj tukaj vam takoj povem eno skrivnost.

Po zakonu lahko izvršilnemu sodišču predlagate, da samo preveri premoženje dolžnika, tako, da vam v večini primerov ne bo potrebno iskati premoženja dolžnika.

Ali ni to super?

No pojdiva dalje.

Omejitev izvršbe in nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi

Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Tukaj vas moram opozoriti na nekaj zelo pomembnega, kar veliko upnikov spregleda.

Bodite pozorni, da v kolikor je sodišče ustavilo izvršbo na vsa izvršilna sredstva in v pritožbenem roku niste predlagali novo izvršilno sredstvo ali zahtevali od dolžnika predložitev seznama premoženja, je izvršilni postopek ustavljen.

Morali boste ponovno vložiti predlog za izvršbo in ponovno plačati sodno takso.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Dolžnik lahko zoper predlagano izvršbo ugovarja, ugovor pa mora biti obrazložen.

Dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži ugovor tudi tretja oseba, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. v kolikor izvršitelj zarubi predmet, ki ni od dolžnika, ali zakonec ugovarja, da gre za skupno premoženje…) in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. V primeru, da bo upnik ugovoru nasprotoval, bo morala tretja oseba tožiti na nedopustnost izvršbe ter predlagati odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka.

Tukaj naj vam povem, da je v praksi daleč največ ugovorov tretjih vloženih s strani zakonskih partnerjev.

Ker zakonca ali zunajzakonska partnerja pozabita urediti skupno premoženje, imata lahko nato v izvršbi veliko problemov.

Zato vam svetujem, da si vedno uredite premoženje z zakoncem. Zlasti je to pomembno tam, kjer je vključeno podjetniško premoženje (saj se spomnite zgodbe o ločitvi lastnika Amazona).

Izvršba na nepremičnine

Verjetno najbolj uspešna in tudi “grozeča” izvršba je izvršba na nepremičnine.

V kolikor se predlaga izvršba na nepremičnine vsak upnik hitro plača dolg, razen če je dolg zelo velik in ga ne more plačati drugače kot s prodajo nepremičnine.

Izvršbo na nepremičnine vodi sodišče z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

Nepremičnina se proda na javni dražbi.

2. Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je nekakšna “bližnjica” do pridobitve izvršilnega naslova.

Zakaj bližnjica?

Bližnjica zato, ker lahko na podlagi verodostojne listine predlagate izdajo sklepa o izvršbi in v kolikor dolžnik ne bo vložil ugovora ste pridobili izvršilni naslov – sklep o izvršbi.

V kolikor pa dolžnik vloži ugovor pa se postopek nadaljuje v pravdnem postopku kot klasična tožba.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte (podjetnike, gospodarske družbe), saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve.

Verodostojna listina je:

• • faktura (račun),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, 
  • obračun obresti in 
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista). 

Ker gre za izjemo od klasične izvršbe, zakon za izvršbo na podlagi verodostojne listine predpisuje tudi poseben postopek v primeru ugovora dolžnika, ker v primeru verodostojne listine terjatev ni nujno nesporna oziroma pravnomočno ugotovljena.

Za razliko od splošne ureditve, se v primeru vloženega ugovora šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v pravdi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

3. Izvršilni stroški

Izvršilni postopek pa kljub dejstvu, da je zadnji postopek pred poplačilom upnika lahko predstavlja veliko stroškov upniku.

Seveda upnik te stroške nato prijavi v izvršilnem postopku in mu jih mora dolžnik povrniti, vendar pa je velikokrat lahko izvršba neuspešna, stroški upniku pa ostanejo.

Vendar mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj sicer sodišče ustavi izvršbo.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (sodne takse, stroški odvetnika, izvršitelja, izvedencev… ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Prav tako mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Zagotovo si ne želite, da bi dolžniku morali plačati njegove izvršilne stroške, zato bodite v postopku previdni. Še bolje pa je, da za postopek izvršbe angažirate odvetnika.

Povrnitev izvršilnih stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

Naj vam tukaj kar takoj povem, da morate v skladu s sodno prakso predlagati povrnitev stroškov v roku 30 dni, ko so nastali.

To pomeni, da takoj ko dobite obračun izvršitelja za njegove stroške, morate te stroške takoj prijaviti sodišču in zahtevati, da sodišče izda sklep, da je te stroške dolžan plačati dolžnik.

Sicer jih boste plačali sami.

Sklep

Izvršilni postopek je zelo pomemben postopek.

Pomemben je zlasti za podjetnike in gospodarske družbe ter tudi fizične osebe.

Pomembno je, da upnik postopek aktivno vodi in tudi sam aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

Vsem, ki se izvršilnih postopkov lotijo sami želim svetovati, da izvršilni postopek ne pomeni zgolj elektronsko vložitev predloga za izvršbo in s strani sodišča izdan sklep o izvršbi.

Takrat se zabava šele začne.

Iz prakse vem, da se veliko izvršilnih postopkov nesrečno zaključi zgolj zato, ker jih upniki ne vodijo pravilno.

Sodišče je pristojno za opravo prisilne izvršitve terjatve, vendar ne na lastno iniciativo, zato je zelo pomembno, da upnik aktivno sodeluje v postopku, spodbuja sodišče (z urgencami, nadzorstvenimi pritožbami…), išče premoženje, predlaga morebitno novo izvršilno sredstvo in tako dalje.

Nespametno bi bilo, po pridobljeni pravnomočni in izvršljivi sodbi, podcenjevati izvršilni postopek in ostati brez poplačila.

Če ste prebrali do sem se vam zahvaljujem za prebrani članek.

Svetujem vam, da pravni problem od začetka rešujete z odvetnikom, in sicer od sklenitve pogodbe dalje.

Verjamem, da je korist odvetnika večja od njegovih stroškov.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs