Zakaj?

Zato, ker trenutna (COVID 19) situacija negativno vpliva na izpolnjevanje obveznosti (poslovanja je manj, podjetja postajajo insolventna, vse več je vloženih predlogov za stečaj, vse več je prevar dolžnikov…).

Vendar razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu COVID 19. Virus je bil zgolj »vzvod« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali (tudi po koncu epidemije) zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, tudi glede tega ali bo cepivo zajezilo virus.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem, gostinstvo in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj časa;
• Pregreto gospodarstvo in koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala in jih tudi že izvaja, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi iz leta 2008 (znižanje obrestne mere z namenom spodbujanja gospodarstva);
• Ukrepi centralnih bank po svetu bodo povzročili inflacijo.

Zaradi zgoraj navedenega bodo podjetja propadala.

Zakaj?

Zato, ker se posledice gospodarske krize pojavijo šele čez nekaj let.

Iz navedenega grafa (iz internetne strani AJPES) izhaja, da se je gospodarska kriza, ki se je začela leta 2009 (v ZDA že leta 2008), pokazala šele v letih od 2012 do 2014. To je povsem logično, saj se podjetja rešujejo do zadnjega, dokler resnično ne morejo več. Vendar poslovni partnerji vsega tega ne vidijo, dokler ni prepozno.

Velika verjetnost je, da se povsem enako, kot se je dogajalo v prejšnji gospodarski krizi, dogaja sedaj. Tega vam nihče na trgu ne bo povedal.

Sam menim, da se bodo posledice gospodarske krize pojavile veliko hitreje, kot v gospodarski krizi iz leta 2009, saj so države s sprejetimi ukrepi za zajezitev koronavirusa prisilile določene branže in sektorje, da so morale ustaviti svoje poslovanje.

Zaradi zgoraj navedene situacije vam priporočam, da takoj naredite naslednje aktivnosti:

1. Nujno je, da takoj preverite, koliko imate zapadlih neplačanih terjatev.
2. Nato preverite stanje dolžnikov, in sicer, ali imajo blokirane tekoče račune, ali zoper njih že potekajo pravdni ali celo izvršilni postopki, ali so insolventni, itd.
3. Nato stopite v stik z dolžniki in se dogovorite za rok plačila vaših terjatev.
4. Pazite na vsebino dogovora, da bo pravilno zapisana.
5. Dogovor sklenite v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
6. Z dogovorom si zavarujte vaše terjatve, in sicer so zavarovanja lahko naslednja:
   • Poroštvo
   • Bančna garancija
   • Menica ali ček
   • Zastava nepremičnine
   • Zastava premičnine
   • Odstop terjatev v zavarovanje
7. Če dolžnik vam ne bo plačal v dogovorjen roku ga na to opomnite in vložite predlog za izvršbo.
8. V določenih primerih je najbolje vložiti takoj predlog za začetek stečajnega postopka.

Zakaj vam priporočam zgornje aktivnosti?

Ker boste tako prišli do plačila vaših terjatev.

V kolikor dolžnik z vami ne bo sodeloval in z njim ne bo možen dogovor o plačilu vaših terjatev, si terjatve lahko zavarujete tudi z začasnimi odredbami.

V času krize bodo dolžniki reševali sebe in svoje podjetje in velikokrat naredili vse, da prenesejo zdravo jedro podjetja ali drugo premoženje na drugo povezano družbo ali na sebe ali svoje sorodnike in prijatelje. Zato je ključno preverjanje dolžnika in pravočasna aktivnost upnikov glede zavarovanja njihovih terjatev.

»Upniki ostanejo brez plačila, ker odlašajo in si pravočasno ne zavarujejo svojih terjatev.«

Zato vam svetujem, da si pravočasno zavarujete vaše terjatve.

V kolikor terjatev ne boste imeli zavarovanih, vas bodo prehiteli drugi upniki, ki si bodo terjatve zavarovali bodisi z dogovorom z dolžniki bodisi v izvršilnem postopku.

V morebitnem stečajnem postopku dolžnika bo vaša terjatev imela status navadne terjatve, za katero je velika verjetnost, da ne bo plačana iz stečajne mase. Po statistiki so v stečajnem postopku upniki, ki imajo navadno terjatev, poplačani zgolj v nekaj odstotkih.

Ko si boste zavarovali vaše terjatve, se bo dogajalo to, da boste brez skrbi, ali vam bodo dolžniki plačali vaše terjatve. Do plačila boste prišli bodisi na podlagi dogovora z dolžnikom, ki ga bo le-ta prostovoljno izpolnil, bodisi iz zavarovanja v izvršilnem ali stečajnem postopku.

Kot je rekel Robert Rolih v svoji knjigi The Million Dollar Decison: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Zato bodite pripravljeni in se izobrazite, kako si zavarovati svoje terjatve.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Sam porabim kar nekaj časa in napora, da vse skupaj razumem.

Da vam bo lažje sem spodaj napisal nekaj ključnih opozoril glede razumevanja preklica epidemije COVID-19.

Gradivo je pripravila z namenom sodnemu osebju, odvetnikom, notarjem, upraviteljem in vsem drugim, ki jih zanima, pomagati pri razlagi in uporabi interventnih predpisov.

Vabljeni k branju. Zelo uporabno branje.

Dokument: Razumna razlaga interventnih predpisov 

odvetnik Gregor Verbajs

Do končne odločitve Ustavnega sodišča je zadržalo izvrševanje 7. člena Odloka.

Kaj navedeno pomeni?

Navedeno pomeni, da je Ustavno sodišče RS postreglo z močnim sporočilom, da morajo ukrepi za zajezitev epidemije virusa COVID-19 temeljiti na vladavini prava in ob doslednem upoštevanju ustave Republike Slovenije.

Odlok v 7. členu določa, da prepoved iz tega Odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Takšen Odlok pomeni, da so posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, odrejeni z Odlokom, trajnejše narave, ker niso časovno zamejeni. Tako urejanje ni nujno za dosego namena, ki ga Odlok zasleduje.

Enak namen bi bilo namreč mogoče doseči tudi z določitvijo, da bo Vlada sorazmernost ukrepov periodično preverjala in jih podaljšala samo, če bo glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke glede širjenja bolezni ugotovila, da so še potrebni za doseganje zasledovanih ciljev.

S tem bi bila možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine zmanjšana, na drugi strani pa zdravje in življenje ljudi zaradi širjenja epidemije ne bi bilo nič bolj ogroženo.

Kaj mora Vlada RS narediti po sprejetem sklepu Ustavnega sodišča RS?

Vlada RS bo morala, od sprejema sklepa Ustavnega sodišča RS, vsakih sedem dni ob upoštevanju stroke preverjati, ali so ukrepi za doseganje cilja zajezitve epidemije še potrebni in o tem obvestiti javnost.

Omejitev gibanja torej ne sme biti časovno omejena do vladnega preklica, ampak bo morala Vlada RS ukrepe vsakih 7 dni podaljševati, sicer le-ti prenehajo.

Ali Odlok še vedno velja?

Ukrepi na podlagi Odloka še vedno veljajo, vendar ne neomejeno do preklica.

Celoten sklep Ustavnega sodišča RS dobite na naslednji povezavi: sklep ustavnega sodišča

odvetnik Gregor Verbajs

Ukrepi, ki jih določa “mega protikoronski” zakon niso za vsakega, vendar če ste nekdo, ki morate zaradi epidemije virusa sprejeti ukrepe, potem morate prebrati priloženi dokument.

Dokument je bil pripravljen za stranke, vendar smo se odločili, da je sedaj potrebno pomagati vsem, zato dokument javno objavljamo.

V dokumentu smo obširno, predvsem pa jasno in pregledno pojasnili vse ukrepe za zajezitev epidemije virus, in sicer smo med drugimi:

• obširno pojasnili ukrepe za delodajalce in delavce, ter pripravili pregledno tabelo, –
• pojasnili možnosti vseh kreditojemalcev glede odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, itd.

Pravzaprav je priloženi dokument edino orodje, ki ga potrebujete pri razumevanju vseh ukrepov

Dokument najdete tukaj Ukrepi v času epidemije_OPZ_V1_09.04.2020. 

Mark Twain je nekoč zapisal: “It ain’t what you don’t know that gets you into trouble. It’s what you know for sure that just ain’t so.”

Vabljeni k branju dokumenta, da boste z vsemi ukrepi na tekočem.

Za vsako vprašanje in pojasnilo sem na voljo na elektronskem naslovu ali po telefonu.

odvetnik Gregor Verbajs.

V času, ko se stalno govori o koronavirusu me veseli, da tole berete.

Zavedam se, da trenutno vsa podjetja in posamezniki iščejo rešitve kako omiliti trenutno stanje in kako naprej.

S svojimi zapisi in nasveti na svojem blogu vam želim vsaj malo olajšati vaše vsakodnevne odločitve.

Če ste redni ali občasni bralec bloga, ali naš poslovni partner, bi vam na tem mestu rad povedal, da izjemno cenim vašo pozornost, zaupanje, željo po napredku ter sodelovanje z nami.

Hkrati bi vam rad povedal, da bom vsak teden objavil vsaj en zapis v katerem vam bom sporočil ali opozoril na določene pomembne, prelomne ali presenetljive stvari.

Sedaj pa pojdiva na vsebino…

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, bo pa verjetno objavljen v prihodnjih dneh.

ZIUZEOP je posegel tudi na področje izvršilnih postopkov.

1. Izvršilni postopki in osebni stečaj

ZIUZEOP je določil, da bodo vsi prejemki (delavcem, samostojnim podjetnikom…) izplačani s strani države oz. delodajalca na podlagi ZIUZEOP, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), kot tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Povedano še drugače, izvršba na prejemke, ki bodo izplačani po določilih ZIUZEOP, ne bo dovoljena.

Kaj to pomeni v praksi?

Navedeno pomeni, da bodo iz izvršbe izvzeti naslednji prejemki:

• nadomestila plače delavcev pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter nadomestila plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile;
• izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete;
• začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve;
• enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine oseb;
• finančna pomoč nosilcem in članom kmetije, za namene, da v primeru, če zbolijo zaradi virusa CoVID-19 in nimajo na razpolago začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, lahko za čas bolezni najamejo pomoč;
• nadomestila za plačila priveza v ribiških pristaniščih imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZIZ, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP odložilo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Navedeno pomeni, da se izvršilna dejanja za čas do 31. 5. 2020 (za kolikor bodo po trenutnem zakonu veljali izredni ukrepi) ne bodo opravljala. Povedano še drugače, upniki lahko vsaj 2 meseca nimajo nobenega pravnega varstva za izterjavo svojih terjatev.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZDavP-2, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP zadržalo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Edina izjema so terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

2. Področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja

Zakon uvaja še dodatno domnevo insolventnosti in sicer bo ne glede na 14. člen ZFPPIPP veljalo, in nasproten dokaz ne bo dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če bo za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe.

Domneva insolventnosti bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov (kar pomeni, da tudi v tem času delodajalec ne sme zamujati s plačili plač in prispevkov).

Prav tako novi zakon določa, da ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.

Ukrep se uporablja v času trajanja epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov. Organi družbe, bodo insolvenčne predloge morali začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov.

Poleg tega, da dolžniki sami niso zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, tudi upniki takšen predlog ne morejo vložiti.

Odloženo je tudi odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP traja obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19.

Ukrep iz prejšnjega stavka se bo uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov.

Zakon vzpostavlja tudi domnevo, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije CoVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije CoVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.

Vrhovnega sodišča RS je z odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39, dne 30. 3. 2020 določilo, da postopki stečajev in prisilnih poravnav niso nujni v smislu 83. člena Zakona o sodiščih. Odredba velja do preklica oz. najpozneje do 1. 7. 2020.

Glede na navedeno sodišča praktično, do preklica lahko pa tudi do 1. 7. 2020, ne bodo delala.

odvetnik Gregor Verbajs

Vendar preden se spustim v vsebino zakona bi rad izpostavil slogan katerega se držim, in sicer: »An educated customer is our best customer«.

Ravno zato sem za vas pripravil kratek in grob pregled ukrepov, ki jih vsebuje zakon.

Nekakšno kazalo s katerim vam želim pomagati, da dobite pregled nad zakonom.

Ne bom se spuščal v podrobnosti zakona, saj gre za obsežen zakon, bom pa vam predstavil vse kar zakon ureja.

Za podrobni pregled zakona, nasvet ali opravo storitev smo v odvetniški pisarni vedno na voljo.

Torej začniva…

Zakon predvideva veliko ukrepov in pravic, vendar pa ga je potrebno previdno brati.

Poleg vseh pravic je potrebno podrobno pregledati tudi vse pogoje za pridobitev pravic in tudi posledice oz. situacije v katerih boste morali prejeto pomoč vračati.

V tem zapisu se bom dotaknil celotne vsebine zakona.

V levi koloni spodaj imate posamezna poglavja zakona, v desni pa kratek opis vsebine.

V posebnem zapisu bom podrobno predstavil vpliv zakona na delovnopravna razmerja ter na postopke izvršbe in stečaja.

Zakon vsebuje naslednjo vsebino:

Želel bi vas opozoriti, da je potrebno zakon uporabiti skupaj z že sprejetimi zakoni, ki so bili v Uradnem listu št. 36 objavljeni dne 28. 3. 2020, in sicer:

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;
• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;
• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;
• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Upam, da sem vam vsaj malo olajšal pregled vsebine zakona.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;

• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);

• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;

• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (spremenjeno ime: prej Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače).

Vsi zakoni so začeli veljati 29. 3. 2020.

Celoten paket zakonov je določenim sektorjem v gospodarstvu nujno potreben, pa vendar je potrebno biti previden.

Ali veste kakšne imate obveznosti, če izkoristite pravice, ki vam jih dajejo zgornji zakoni?

Verjamem, da se bo, ob množici informacij in izpostavljanju zgolj pravic in možnostih ki jih ponujajo zakoni, spregledalo kar nekaj obveznosti, ki pa lahko usodno vplivajo na vaše poslovanje.

Saj veste kaj pravi znani pregovor: »Šele ko plima odide, odkrijemo, kdo je plaval gol«.

Zato sem za vas pripravil nujna opozorila, kje morate biti previdni.

Dotaknil se bom predvsem dva zakona, in sicer Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK) in Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP).

1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK)

Gospodarski kreditojemalci morajo po navedenem zakonu izpolniti precej zahtev, da jim banka odobri odlog plačila, saj morajo izčrpno izkazati, na kakšen način je epidemija prizadela njihovo poslovanje.

Upam, da sklenitve aneksa in uveljavljanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb ne boste potrebovali, saj to vpliva tudi na bonitetno oceno podjetja.

V tem zapisu  želim opozoriti na nekatere zaveze in pasti pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami ZIUOPOK.

Pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na podlagi 2. člena ZIUOPOK vas opozarjam na:

• prvi in drugi odstavek 4. člena ZIUOPOK, ki določa, da mora kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZIUOPOK, enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če: (i) kreditojemalec redno ne poroča enkrat mesečno; (ii) na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno; (iii) ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. Če je kreditojemalec fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
• prvi odstavek 5. člena ZIUOPOK, ki določa, da odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
• deveti člen ZIUOPOK, ki določa, da se z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 2. člena). Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 eurov. Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega odstavka 9. člena ZIUOPOK kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste, zato vam bom povedal zgoraj navedene določbe še bolj preprosto.

Zgoraj navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. da bo banka skrbno spremljala poslovni položaj kreditojemalcev in stalno mesečno na podlagi poročila kreditojemalca ocenjevala, ali so kreditojemalci še vedno upravičeni do odloga plačila obveznosti po kreditni pogodbi.
2. V skladu z jezikovno razlago se ZIUOPOK uporablja zgolj za glavnico oz. obroke kredita, ne pa tudi za obresti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi predlog Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je vlada RS dne 29. 3. 2020 poslala v Državni zbor, ki spreminja 5. člen ZIUOPOK, in sicer je dodano, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, s čimer pritrjuje zgoraj navedenemu stališču.
3. Za kršitev zakonskih določb so v 9. členu ZIUOPOK predpisane visoke globe v različnih višinah glede na status kreditojemalca. Poleg tega bo verjetno banka v aneks vnesla tudi določbo, da kršitev določb ZIUOPOK predstavlja tudi razlog za odpoved kreditne pogodbe. Potrebno se je zavedati, da banke niso vreče denarja brez dna, zato bo vsaka zloraba zakona najstrožje kaznovana (kot prekršek, kot civilna pogodbena sankcija…).

S tem opozorilom želim opozoriti na določbe zakona, da ne bo prihajalo do morebitnih zlorab zakona in oškodovanja bank, ter posledično do znatnega poslabšanja stanja kreditojemalcev (globa, odstop od kreditov…), ali da ne bi kreditojemalci prehitro uporabili ukrep, brez, da bi se zavedali vseh posledic odloga plačila obveznosti po kreditnih pogodbah.

Seveda pa v kolikor resnično potrebujete navedeni ukrep, potem ga lahko legitimno uporabite.

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Verjetno vas bo več tistih, ki boste uporabili ukrepe iz ZIUPPP, saj se le ta nanaša na področje plač in prispevkov.

Vendar tudi tukaj vas opozarjam, da si predhodno podrobno pregledate zakonske določbe.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil na podlagi 2. člena ZIUPPP vas opozarjam na:

• tretji odstavek 7. člena ZIUPPP v povezavi s 3. alinejo prvega odstavka 2. člena ZIUPPP, ki določa, da je delodajalec dolžan pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil predložiti tudi pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo za obdobje najmanj šestih mesecev po začetku začasnega čakanja na delo;
• četrti odstavek 2. člena ZIUPPP, ki določa, da za delavce, vključene v ukrep iz prvega odstavka 1. člena ZIUPPP (t.j. ukrep delnega povračila nadomestila plač od države) velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
• alinejo drugega odstavka 9. člena ZIUPPP, ki določa, da v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov.

Torej…

Povedano še bolj preprosto, navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. tistim delavcem, za katere boste uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi oz. začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov še 6 mesecev po napotitvi na začasno čakanje;
2. v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače (t.j. največ 3 mesece) ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. odpovedati pogodbe o zaposlitvi kateremukoli delavcu, zaposlenemu pri vaši družbi iz poslovnih razlogov; opozarjamo, da ta prepoved velja za vse delavce, torej ne zgolj za tiste, ki so vključeni v interventni ukrep (ta prepoved torej velja tudi za delavce, ki niso bili napoteni na čakanje oz. zanje ne zahtevate delnega povračila izplačanih nadomestil plače). Odpoved iz poslovnega razloga bi bila v primeru iz točke b. na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZIUPPP nezakonita, saj ne bi bil podan utemeljen razlog za takšno odpoved pogodbe.
3. Za kršitev teh določb je v prvem odstavku 17. člena ZIUPPP predpisana globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR za pravno osebo, za odgovorno osebo delodajalca pa kazen v višini od 450 do 2.000 EUR. Poleg tega pa je delodajalec na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZIUPPP dolžan prejeta sredstva za izplačilo nadomestil v celoti vrniti (t.j. vsa nadomestila za vse delavce, ne glede na to, da bi se kršitev morebiti nanašala zgolj na enega delavca).

Ampak…

Vlada RS je dne 29. 3. 2020 na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Navedeni zakon bo delno posegel v zgoraj že veljavne zakone, pri čemer bo verjetno zelo kmalu prišlo do sprememb, o čemer vas bom sproti obvestil.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/koronavirus-in-pravo-nujni-in-malo-manj-znani-ukrepi-podjetnikov-v-casu-koronavirusa-intervju/ Mon, 23 Mar 2020 15:32:04 +0000 http://gregorverbajs.si/?p=2093 Ker bo prihajajoče obdobje za podjetnike težko sem se z veseljem odzval vabilu Primoža Rojaca (IURALL) na pogovor o nujnih in malo manj znanih ukrepih v gospodarstvu v času koronavirusa, saj želim podjetnikom pomagati v trenutni situaciji.

Pogovor sva opravila preko videokonference, kot se za trenutno stanje spodobi.

V pogovoru sva predelala naslednje teme:

1. Stanje v gospodarstvu na kratko;
2. Kako trenutna situacija lahko vpliva na pogodbena razmerja in kaj podjetniki lahko takoj storijo;
3. Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev in problem leasinga;
4. Finančni ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada;
5. Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

Vabim vas k ogledu pogovora, kjer sva predstavila konkretne ukrepe, ki jih podjetniki lahko takoj sprejmejo.

Video si lahko ogledate na povezavi:

#odvetnik #novice #ukrepi #koronavirus #iurall #primožrojac #gregorverbajs #podjetnik #gospodarstvo #gospodarskadružba #pogodba #pogodbenarazmerja #kredit #odlogplačila #leasing #slovenskipodjetniškisklad #finančniukrep #davki #davčniobračun #terjatve #prodajaterjatev #faktoring

Vabim k branju tudi drugih zapisov na mojem blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs