Kaj ureja ZOPVTKK?

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci ali kreditojemalkami ter poroki (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalci), ki so v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih frankih.

Za koga se uporablja zakon?

Zakon se uporablja za vse kreditne pogodbe v CHF, ki so bile sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, ne glede na trenutno stanje kredita, ne glede na to, ali je pogodba prenehala (bila odpovedana) ter ne glede na to, ali je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana.

Kakšne obveznosti prinaša zakon za banke?

Kreditodajalec mora v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona za vse kreditne pogodbe v CHF, skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, pripraviti naslednjo dokumentacijo:

• predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k veljavni kreditni pogodbi v CHF oziroma v obliki nove pogodbe, v primeru da je kreditna pogodba v CHF prenehala veljati (v nadaljevanju: pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij),
• nov amortizacijski načrt,
• izračun preostanka dolga.

Kreditodajalec mora dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena vročiti kreditojemalcu s priporočeno pošiljko s povratnico najkasneje v roku 75 dni. Če naslovnik pošiljke ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika opozoriti ob vročanju. Po preteku tega roka vročevalec pusti pošiljko v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

Kakšne spremembe prinaša zakon za kredite?

Z zakonom se vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.

Gre za posebno metodologijo izračuna valutne kapice.

Kreditodajalec je dolžan v predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij vključiti določbo, s katero se v pogodbeno razmerje vnaša omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.

Valutna kapica se aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot 10 % odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko zaradi spremembe menjalnega tečaja višina anuitete za več kot 10 % odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica. Kadar je menjalni tečaj v območju valutne kapice, se plačila obračunajo po menjalnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, izhaja, da je obveznost iz kreditne pogodbe v CHF v celoti poplačana, mora kreditodajalec v roku 30 dni od prejema s strani kreditojemalca podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij kreditojemalcu vrniti morebitno preplačilo. Če je bil kredit zavarovan s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem roku izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.

Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, izhaja, da obveznost iz kreditne pogodbe v CHF ni bila poplačana v celoti, se pogodbeno razmerje nadaljuje skladno s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in novim amortizacijskim načrtom.

Ali velja tudi za odpovedane pogodbe?

Če je bila kreditna pogodba v CHF odpovedana s strani kreditodajalca, je kreditodajalec dolžan za obdobje veljavnosti kreditne pogodbe v CHF izdelati nov amortizacijski načrt, skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona, in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, ne zadoščajo za poplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe v CHF v celoti, se kreditodajalec in kreditojemalec lahko dogovorita, da se preostali dolg poplača pod pogoji iz kreditne pogodbe ob upoštevanju valutne kapice, določene skladno s tem zakonom.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne kapice, se presežek obravnava kot plačilo preostanka dolga po odpovedani pogodbi, kreditodajalec in kreditojemalec pa se lahko dogovorita tudi drugače.

Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti kreditne pogodbe v CHF, presegajo dolg iz odpovedane kreditne pogodbe v CHF, mora kreditodajalec v roku 30 dni od prejema s strani kreditojemalca podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij kreditojemalcu vrniti preplačilo. Če je bil kredit zavarovan s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem roku izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.

Kako je s prodanimi terjatvami?

Če je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana, je kreditodajalec dolžan za obdobje do prenosa terjatve na prevzemnika izdelati nov amortizacijski načrt skladno z metodologijo, določeno v 5. členu zakona in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Če plačane anuitete ter druga plačila v času do prenosa terjatve presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne kapice, mora kreditodajalec presežek vrniti kreditojemalcu v roku 30 dni od prejema podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in v istem roku kreditojemalcu vrniti obojestransko podpisano pogodbo.

Če prevzemnik terjatve izkazuje odprto terjatev do kreditojemalca, se lahko kreditodajalec in prevzemnik dogovorita, da se znesek odprte terjatve zmanjša za ugotovljeno višino preplačil. O tem je kreditodajalec dolžan obvestiti kreditojemalca in mu predložiti dokazila o zmanjšanju dolga pri prevzemniku dolga. V tem primeru se o plačilu zamudnih obresti dogovorita prevzemnik terjatve in kreditodajalec, pri čemer kreditojemalca ne smejo bremeniti zamudne obresti, ki so obračunane na obroke, ki se poplačajo iz presežka.

Kaj je s sodnimi postopki?

Zakon ne odreka pravice do sodnega varstva nobeni pogodbeni stranki.

Če kreditojemalec sprejme ponujeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in v roku 30 dni od prejema obojestransko podpisane pogodbe umakne tožbo, mu je kreditodajalec dolžan povrniti vse stroške sodnega postopka, ki so nastali do uveljavitve tega zakona, vključno s sodno takso. Kreditojemalec je ob umiku tožbe dolžan kreditodajalcu predložiti zahtevek z zbirnikom stroškov, kreditodajalec pa je dolžan vse priglašene stroške kreditojemalcu povrniti v roku 30 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka.

Na kaj morate biti pozorni?

Bodite pozorni da normalno prejemate pošto, saj bodo vam banke poslale anekse oz. pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.

Še bolje pa je, da sami kontaktirate banko in povprašate o njihovem ravnanju.

odvetnik Gregor Verbajs

Pogovor sva opravila preko videokonference, kot se za trenutno stanje spodobi.

V pogovoru sva predelala naslednje teme:

1. Stanje v gospodarstvu na kratko;
2. Kako trenutna situacija lahko vpliva na pogodbena razmerja in kaj podjetniki lahko takoj storijo;
3. Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev in problem leasinga;
4. Finančni ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada;
5. Predlog zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

Vabim vas k ogledu pogovora, kjer sva predstavila konkretne ukrepe, ki jih podjetniki lahko takoj sprejmejo.

Video si lahko ogledate na povezavi:

#odvetnik #novice #ukrepi #koronavirus #iurall #primožrojac #gregorverbajs #podjetnik #gospodarstvo #gospodarskadružba #pogodba #pogodbenarazmerja #kredit #odlogplačila #leasing #slovenskipodjetniškisklad #finančniukrep #davki #davčniobračun #terjatve #prodajaterjatev #faktoring

Vabim k branju tudi drugih zapisov na mojem blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs