To pomeni, da lahko upnik, v primeru neplačila terjatve s strani dolžnika, vloži predlog za izvršbo pred izvršilnim sodiščem in zahteva plačilo terjatve od dolžnika ter takoj poseže na premoženje dolžnika.

V kolikor dolžnik nima izvršilnega naslova (izvršilni naslov je npr. tudi sodba ali sodna poravnava) mora pred vložitvijo predloga za izvršbo vložiti tožbo in zahtevati od dolžnika plačilo in šele ko upnik dobi sodbo lahko, na podlagi sodbe, vloži predlog za izvršbo.

Sam strankam vedno svetujem, da vse pogodbe (posojilne, najemne…) sklepajo v obliki notarskega zapisa, ker s tem veliko pridobijo.

Pravzaprav imam občutek, da se ljudje velikokrat ne zavedajo koliko pridobijo. Vedno znova in znova jim svetujem enako in jih prepričujem zakaj je to dobro.

Predstavljajte si, da nimate neposredno izvršljivega notarskega zapisa pogodbe in vam dolžnik ob zapadlosti terjatve le-te ne plača.

Kaj vas čaka?

Morali boste skozi sodni pravdni postopek, kjer boste zahtevali plačilo in ki bo trajal vsaj 2 ali 3 leta, da boste pridobili sodbo. Šele po pravnomočnosti sodbe boste lahko vložili predlog za izvršbo.

Najmanj kar pridobite je od 2 do 3 leta (izgubljenega) časa.

Kaj so procesne obresti in kdaj jih lahko zahtevate?

V 381. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je določeno, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To so tako imenovane procesne obresti.

Predvsem banke imajo v svojih kreditnih pogodbah procesne obresti načeloma dobro urejene. Ni pa to nujno, zato bankam svetujem, da pregledajo svoje pogodbe, ali imajo določbe glede procesnih obresti pravilno spisane.

Klasična določba notarskih zapisov pogodb (kreditnih ali posojilnih, ter kakšni drugi pogodbi, kjer je predmet denarna terjatev) bi se glasila: »Od vložitve zahtevka pri sodišču za plačilo obresti, tečejo od zapadlih neplačanih obresti zakonite zamudne obresti (procesne obresti)«.

Ali na podlagi takšne določbe lahko v izvršbi zahtevate procesne obresti?

Veliko časa so izvršilna sodišča zavračala izterjavo procesnih obresti dogovorjenih v neposredno izvršljivih notarskih zapisih, pri čemer so se sklicevali na argument, da je mogoče takšne obresti zahtevati samo v pravdnem postopku pri vložitvi tožbe.

Več let sem takšni praksi nasprotoval. Že leta 2017 sem napisal članek: Ali je notarski zapis izvršilni naslov za procesne obresti?, ki je bil objavljen v Pravni praksi, letnik 2017, številka 34, str. 11-13.

Več let sem s pritožbami zagovarjal, da je notarski zapis lahko izvršilni naslov tudi za procesne obresti. Najprej sem v svoj prav prepričal Višje sodišče v Ljubljani, nato preko revizije še Višje sodišče v Mariboru.

Decembra 2020 je Vrhovno sodišče RS (II Ips 55/2020) ugodilo reviziji in odločilo naslednje:

Neposredno izvršljivi notarski zapis, v katerem sta se upnik in dolžnik dogovorila za plačilo procesnih obresti na podlagi 381. člena OZ, predstavlja izvršilni naslov tudi za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem postopku.

Sedaj ni nobenega dvoma več, da če se boste v pogodbi (kreditni ali posojilni, ter kakšni drugi pogodbi, kjer je predmet denarna terjatev) dogovorili tudi za plačilo procesnih obresti, ter boste to pogodbo potrdili ali sklenili v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da boste v izvršilnem postopku lahko zahtevali tudi procesne obresti.

Procesne obresti ne bodo zanemarljive, saj lahko izvršilni postopki trajajo tudi več let.

Glede na vse navedeno vam svetujem, da že v fazi sklepanja pogodbe pravilno zapišete pogodbeno določbo glede procesnih obresti in da pogodbo nato potrdite ali sklenete v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Če imate kakršnokoli vprašanje sem vam prijazno na voljo.

Gregor Verbajs

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs