Ukrepi, ki jih določa “mega protikoronski” zakon niso za vsakega, vendar če ste nekdo, ki morate zaradi epidemije virusa sprejeti ukrepe, potem morate prebrati priloženi dokument.

Dokument je bil pripravljen za stranke, vendar smo se odločili, da je sedaj potrebno pomagati vsem, zato dokument javno objavljamo.

V dokumentu smo obširno, predvsem pa jasno in pregledno pojasnili vse ukrepe za zajezitev epidemije virus, in sicer smo med drugimi:

• obširno pojasnili ukrepe za delodajalce in delavce, ter pripravili pregledno tabelo, –
• pojasnili možnosti vseh kreditojemalcev glede odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, itd.

Pravzaprav je priloženi dokument edino orodje, ki ga potrebujete pri razumevanju vseh ukrepov

Dokument najdete tukaj Ukrepi v času epidemije_OPZ_V1_09.04.2020. 

Mark Twain je nekoč zapisal: “It ain’t what you don’t know that gets you into trouble. It’s what you know for sure that just ain’t so.”

Vabljeni k branju dokumenta, da boste z vsemi ukrepi na tekočem.

Za vsako vprašanje in pojasnilo sem na voljo na elektronskem naslovu ali po telefonu.

odvetnik Gregor Verbajs.

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;

• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);

• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;

• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (spremenjeno ime: prej Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače).

Vsi zakoni so začeli veljati 29. 3. 2020.

Celoten paket zakonov je določenim sektorjem v gospodarstvu nujno potreben, pa vendar je potrebno biti previden.

Ali veste kakšne imate obveznosti, če izkoristite pravice, ki vam jih dajejo zgornji zakoni?

Verjamem, da se bo, ob množici informacij in izpostavljanju zgolj pravic in možnostih ki jih ponujajo zakoni, spregledalo kar nekaj obveznosti, ki pa lahko usodno vplivajo na vaše poslovanje.

Saj veste kaj pravi znani pregovor: »Šele ko plima odide, odkrijemo, kdo je plaval gol«.

Zato sem za vas pripravil nujna opozorila, kje morate biti previdni.

Dotaknil se bom predvsem dva zakona, in sicer Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK) in Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP).

1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK)

Gospodarski kreditojemalci morajo po navedenem zakonu izpolniti precej zahtev, da jim banka odobri odlog plačila, saj morajo izčrpno izkazati, na kakšen način je epidemija prizadela njihovo poslovanje.

Upam, da sklenitve aneksa in uveljavljanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb ne boste potrebovali, saj to vpliva tudi na bonitetno oceno podjetja.

V tem zapisu  želim opozoriti na nekatere zaveze in pasti pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami ZIUOPOK.

Pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na podlagi 2. člena ZIUOPOK vas opozarjam na:

• prvi in drugi odstavek 4. člena ZIUOPOK, ki določa, da mora kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZIUOPOK, enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če: (i) kreditojemalec redno ne poroča enkrat mesečno; (ii) na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno; (iii) ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. Če je kreditojemalec fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
• prvi odstavek 5. člena ZIUOPOK, ki določa, da odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
• deveti člen ZIUOPOK, ki določa, da se z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 2. člena). Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 eurov. Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega odstavka 9. člena ZIUOPOK kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste, zato vam bom povedal zgoraj navedene določbe še bolj preprosto.

Zgoraj navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. da bo banka skrbno spremljala poslovni položaj kreditojemalcev in stalno mesečno na podlagi poročila kreditojemalca ocenjevala, ali so kreditojemalci še vedno upravičeni do odloga plačila obveznosti po kreditni pogodbi.
2. V skladu z jezikovno razlago se ZIUOPOK uporablja zgolj za glavnico oz. obroke kredita, ne pa tudi za obresti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi predlog Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je vlada RS dne 29. 3. 2020 poslala v Državni zbor, ki spreminja 5. člen ZIUOPOK, in sicer je dodano, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, s čimer pritrjuje zgoraj navedenemu stališču.
3. Za kršitev zakonskih določb so v 9. členu ZIUOPOK predpisane visoke globe v različnih višinah glede na status kreditojemalca. Poleg tega bo verjetno banka v aneks vnesla tudi določbo, da kršitev določb ZIUOPOK predstavlja tudi razlog za odpoved kreditne pogodbe. Potrebno se je zavedati, da banke niso vreče denarja brez dna, zato bo vsaka zloraba zakona najstrožje kaznovana (kot prekršek, kot civilna pogodbena sankcija…).

S tem opozorilom želim opozoriti na določbe zakona, da ne bo prihajalo do morebitnih zlorab zakona in oškodovanja bank, ter posledično do znatnega poslabšanja stanja kreditojemalcev (globa, odstop od kreditov…), ali da ne bi kreditojemalci prehitro uporabili ukrep, brez, da bi se zavedali vseh posledic odloga plačila obveznosti po kreditnih pogodbah.

Seveda pa v kolikor resnično potrebujete navedeni ukrep, potem ga lahko legitimno uporabite.

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Verjetno vas bo več tistih, ki boste uporabili ukrepe iz ZIUPPP, saj se le ta nanaša na področje plač in prispevkov.

Vendar tudi tukaj vas opozarjam, da si predhodno podrobno pregledate zakonske določbe.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil na podlagi 2. člena ZIUPPP vas opozarjam na:

• tretji odstavek 7. člena ZIUPPP v povezavi s 3. alinejo prvega odstavka 2. člena ZIUPPP, ki določa, da je delodajalec dolžan pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil predložiti tudi pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo za obdobje najmanj šestih mesecev po začetku začasnega čakanja na delo;
• četrti odstavek 2. člena ZIUPPP, ki določa, da za delavce, vključene v ukrep iz prvega odstavka 1. člena ZIUPPP (t.j. ukrep delnega povračila nadomestila plač od države) velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
• alinejo drugega odstavka 9. člena ZIUPPP, ki določa, da v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov.

Torej…

Povedano še bolj preprosto, navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. tistim delavcem, za katere boste uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi oz. začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov še 6 mesecev po napotitvi na začasno čakanje;
2. v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače (t.j. največ 3 mesece) ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. odpovedati pogodbe o zaposlitvi kateremukoli delavcu, zaposlenemu pri vaši družbi iz poslovnih razlogov; opozarjamo, da ta prepoved velja za vse delavce, torej ne zgolj za tiste, ki so vključeni v interventni ukrep (ta prepoved torej velja tudi za delavce, ki niso bili napoteni na čakanje oz. zanje ne zahtevate delnega povračila izplačanih nadomestil plače). Odpoved iz poslovnega razloga bi bila v primeru iz točke b. na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZIUPPP nezakonita, saj ne bi bil podan utemeljen razlog za takšno odpoved pogodbe.
3. Za kršitev teh določb je v prvem odstavku 17. člena ZIUPPP predpisana globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR za pravno osebo, za odgovorno osebo delodajalca pa kazen v višini od 450 do 2.000 EUR. Poleg tega pa je delodajalec na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZIUPPP dolžan prejeta sredstva za izplačilo nadomestil v celoti vrniti (t.j. vsa nadomestila za vse delavce, ne glede na to, da bi se kršitev morebiti nanašala zgolj na enega delavca).

Ampak…

Vlada RS je dne 29. 3. 2020 na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Navedeni zakon bo delno posegel v zgoraj že veljavne zakone, pri čemer bo verjetno zelo kmalu prišlo do sprememb, o čemer vas bom sproti obvestil.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/koronavirus-in-pravo-kaj-je-s-kreditnimi-pogodbami/ Wed, 18 Mar 2020 09:55:52 +0000 http://gregorverbajs.si/?p=2088 Situacija s koronavirusom se iz trenutka v trenutek spreminja.

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs