Zadnje čase sem prejel večje število klicev, ki so povezani ravno s tem, zato sem se odločil, da napišem članek glede tega.

Pa začniva.

Nekaj ste že vložili v kripto.

Nekaj ste mogoče vložili pred kratkim.

Sedaj želite še nekaj dokupiti.

Čakate na »altcoin season«.

Vendar ne veste ali boste obdavčeni.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je leta 2018 izdala pojasnila o tem, kdaj fizična oseba, ki vlaga v kriptovalute, dosega dohodek v okviru opravljanja dejavnosti. V tem zapisu bom povzel njihova pojasnila in poskušal jasno predstaviti, kdaj se bo štelo, da opravljate dejavnosti.

Za dohodek iz dejavnosti se po poglavju III.3. Zakona o dohodnini (ZDoh-2) skladno s 46. členom tega zakona šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic

Podjetniška dejavnost je na splošno opredeljena v drugem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Za kvalifikacijo podjetniške dejavnost je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu oz. za trg ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Pomemben je torej način, na katerega se dejavnost opravlja.

Kdaj govorimo o dohodku iz dejavnosti?

Po slovenski zakonodaji se dohodek iz samostojne dejavnosti definira kot dohodek, ki ga posameznik doseže z neodvisnim in kontinuiranim opravljanjem katerekoli podjetniške, kmetijske, gozdarske ali poklicne dejavnosti. To vključuje tudi trgovanje ali rudarjenje kriptovalut, če to počnete na način, ki je sistematičen, trajen in samostojen.

Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja oziroma rudarjenja z virtualnimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, kadar je ta torej dosežen s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.

Pri ugotavljanju, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami ali dejavnosti rudarjenja virtualnih valut, se upoštevajo relevantne objektivne okoliščine in dejstva posameznega primera.

Spodaj navajam nabor splošnih kriterijev, ki so v pomoč davčnim zavezancem pri presoji, ali gre pri poslovanju z virtualnimi valutami za opravljanje dejavnosti v skladu z ZDoh-2. V konkretnem primeru pa lahko obstajajo tudi druge okoliščine oziroma kriteriji, na podlagi katerih bo davčni organ presojal obstoj dejavnosti.

Kriteriji za določanje dejavnosti

Splošni kriteriji, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, so:

1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
2. trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
4. večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij,
6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Verjetno tako kot meni, navedeni pogoji sami po sebi niso povsem jasni, saj niso konkretno določeni. Vendar brez skrbi v nadaljevanju bova pogledala tudi primere iz katerih bo jasno razvidno, kdaj se šteje, da opravljate dejavnost in kdaj ne.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto.

Tako primeroma ni nujno, da bo šlo za opravljanje dejavnosti, kljub uporabi namenske opreme, če je vrednost realiziranih naročil majhna in ne gre za redno trgovanje. Prav tako ni nujno, da se bo trgovanje posameznika smatralo za opravljanje dejavnosti le na podlagi večjega števila realiziranih naročil ali le na podlagi večjega števila trgovalnih dni, če ne bodo hkrati podane še druge relevantne okoliščine, ki bi kazale na opravljanje dejavnosti.

Če torej posameznik doseže določen obseg in način poslovanja in izpolnjuje prej navedene kriterije, mora ta registrirati ustrezno dejavnost. Pripomniti je treba, da se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej.

Ob tem velja poudariti, da gre pri trgovanju z virtualnimi valuti za specifično premoženje, za katero v svetu do sedaj še ni enotnega stališča, v katero vrsto oziroma vrste ga je mogoče uvrstiti.

Primeri

Gre za opravljanje dejavnosti – Trgovalni dnevi, število naročil, povprečna vrednost portfelja, organizirana skupina ljudi in specializirana oprema

1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

2. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

3. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.

Ne gre za opravljanje dejavnosti – število naročil, držanje kriptoportfelja kot naložbo, dolgoročna investicija, enkratna investicija, nepoučeni vlagatelj

1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

2. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

3. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

4. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

Gre za opravljanje dejavnosti – rudarjenje; trgovanje za račun drugih oseb oziroma trgovanje proti plačilu za druge osebe; trajno, kontinuirano in proti plačilu trgovanje

5. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

6. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

Zaključek

Zavedajte se, da trgovanje z virtualnimi valutami ni primerljivo s trgovanjem z drugimi vrstami premoženja zaradi svoje volatilnosti in specifičnosti. Zato je pomembno, da ste seznanjeni z davčnimi pravili in obveznostmi, ki veljajo za vas. Za več informacij obiščite spletno stran Finančne uprave RS, kjer lahko najdete podrobnejše vodiče o obdavčitvi dohodka iz dejavnosti in plačevanju prispevkov za socialno varnost.

To je osnovni vodič, ki vam bo pomagal razumeti, kako se vaši dohodki iz kriptovalut lahko obravnavajo v luči slovenske zakonodaje.

Želim vam čim bolj uspešno naložbo.

Gregor Verbajs, odvetnik

Ali že vlagate v kriptovalute?

Ali vlagate kot fizična oseba ali kot podjetje oziroma gospodarska družba?

Ali ste danes že pogledali kakšna je vrednost kriptovalute Bitcoin (BTC)?

V zadnjem času so kriptovalute, predvsem Bitcoin (BTC), doživele pravo cenovno eksplozijo, kar je pritegnilo pozornost vlagateljev.

Kot vedno pa bo to pritegnilo tudi pozornost politike in davčnih organov po vsem svetu.

V Sloveniji se vlaganje v kriptovalute obravnava na poseben način, odvisno od tega, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

V času, ko vrednost Bitcoina dosega zgodovinske višine, je še posebej pomembno razumeti, kako je z obdavčitvijo dobička od kriptovalut v Sloveniji.

V zadnjem času sem prejel kar nekaj vprašanj strank o tem, ali je bolje vlagati kot fizična oseba, ali kot podjetje. Ena stranka mi je celo predlagala, da bo vse kriptovalute prenesla na podjetje, samo, da bo na varnem glede obdavčitve.

Za fizične osebe (trenutno) velja, da ob izplačilu dobička od kriptovalut ne plačajo davka.

To pomeni, da če ste kot posameznik investirali v Bitcoin, Ethereum (ETH) ali katero koli drugo kriptovaluto, vaš dobiček (trenutno) ni obdavčen, ne glede na to, kako visoka je trenutno njegova vrednost.

Ta pristop spodbuja individualne vlagatelje, da raziskujejo svet digitalnih valut brez skrbi zaradi takojšnjih davčnih posledic.

POZOR: Opozoril bi na stališče FURS (najdete ga tukaj) o tem, kdaj se dohodki iz trgovanja z virtualnimi valutami obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti.

Če ste en tistih vlagateljev, ki kupite in držite naložbo se nimate česa bati.

Situacija se spremeni, ko vlaganje poteka preko pravne osebe.

V kolikor vlagate kot podjetje se ustvarjen dobiček iz kriptovalut šteje med prihodke. Na prihodek plačate davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki je trenutno 19%, od leta 2024 dalje pa bo 22%.

V kolikor si želite dobiček izplačati, boste plačali še davek od dohodka iz kapitala.

Poglejva si preprost izračun.

Podjetje ustvari 100.000,00 EUR dobička ob prodaji kriptovalute.

Navedeni znesek gre v prihodek in plačate 22% davek od dohodkov pravnih oseb.

Ostane vam še 78.000,00 EUR.

Navedeni dobiček si želite izplačati zato ob izplačilu plačate še 25% davka na dobiček iz kapitala.

Na račun prejmete 58.500,00 EUR.

Kot vidite je trenutno bistvena razlika, ali vlagate kot fizična ali pravna oseba.

Zato lahko del svojih denarnih rezerv v podjetju namenite nakupu kriptovalut. Še vedno imejte večji del denarnih rezerv v gotovini »za vsak slučaj«. Vendar pa lahko manjši del namenite investiranju kot podjetje, zlati predvsem v BTC ali ETH.

V času, ko je vrednost Bitcoina in drugih kriptovalut na visoki ravni in so ekstremni interesi po nakupu kriptovalut, so te informacije še posebej pomembne za vse, ki razmišljajo o vlaganju ali že imajo v lasti kripto sredstva.

Pravilno razumevanje davčnih obveznosti lahko vam pomaga pri načrtovanju dolgoročnih investicijskih strategij in pri optimalnem upravljanju morebitnega dobička.

Za vlagatelje, bodisi fizične ali pravne osebe, je ključnega pomena, da ostanejo obveščeni o davčnih zakonih in regulativah, ki vplivajo na vaše investicije v kriptovalute. Tako si lahko zagotovite, da vaše investicijske odločitve ne le sledijo trenutnim tržnim trendom, ampak so tudi v skladu z zakonodajnimi zahtevami.

V razburljivem svetu kriptovalut, kjer vrednosti nihajo z neznano hitrostjo, je razumevanje in upoštevanje davčnih obveznosti ključnega pomena za varno in uspešno investiranje.

Kakšen vlagatelj ste in zakaj vlagate je povsem vaša odločitev. Če boste vlagali z namenom, da si ob naslednjem ATH-ju izplačate čim višji dobiček, potem je trenutno bolje, da vlagate kot fizične osebe.

Če pa želite del denarnih rezerv v podjetju nekam naložiti, pa je dobra dolgoročna naložba v BTC.

Sami sebe najbolje poznate, zato je odločitev o vaših naložbam povsem vaša.

Gregor Verbajs, odvetnik

V tem zapisu vam bom predstavil pravni posel s katerim je najbolje prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti in kako to narediti.

Vendar preden vam predstavim pravi pravni posel si poglejva stanje na kripto trgu oziroma kaj se dogaja z Blockchain tehnologijo.

• Kripto trg in Blockchain tehnologija

Z Blockchain tehnologijo sem se sam srečal nekje leta 2015, vendar zgolj bežno in sicer s strani prijateljev, ki so se s to tehnologijo ukvarjali bolj resno.

Resno sem se začel ukvarjati s kriptovalutami leta 2018, ravno, ko se je začel medvedji trend in se ni dogajalo kaj veliko.

Vendar se je čakanje splačalo in leta 2020 se je začela tista strma in enormna rast kriptovalut.

Iz pogovorov z ljudmi ugotavljam, da jim ni povsem jasno kaj kriptovalute so in na čem temeljijo. Ne zavedajo se, da ne gre »kar za nekaj«, ampak gre za tehnologijo Blockchain.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Pred dnevi sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek. Očitno vedno več ljudi spoznava, da kriptovalute niso »kar nekaj«, ampak, da temeljijo na tehnologiji Blockchain, ki je tehnologija prihodnosti.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT (digitalna edinstvena lastnina), virtualni svetovi, kripto igre, itd.

Sedaj si poglejva pravi pravni posel za razdelitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje.

• Skupno premoženje

Preden se odločite, da bosta z zakoncem ali partnerjem v zunajzakonski skupnosti uredila kriptovalute, morata ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev oziroma partnerjev.

V kolikor so posebno premoženje enega zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti potem kriptovalute ne moreta deliti, kot je določeno v tem zapisu.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, pa je kriptovalute najbolje deliti na način kot ga vam bom predstavil v tem zapisu.

Da boste lažje ugotovili, ali so kriptovalute skupno ali posebno premoženje, vam spodaj navajam definicijo kot je določena v Družinskem zakoniku.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Po zadnjem zapisu, kjer sem opozoril, da darilna pogodba ni dober pravni posel za prenos kriptovalut me je veliko ljudi vprašalo, zakaj je pravni posel sploh potreben. Ali ne bi bilo najbolje samo izročiti »private key« ali prenakazati kriptovalute in je zadeva urejena?

Torej zakaj je potrebno s pravnim poslom urediti delitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje?

Kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, tako kot premičnine, delnice, nepremičnine, itd. In premoženje med osebami se deli s pravnim poslom med njimi, ker drugače kot s pravnim poslom med osebami ni mogoče urejati premoženja oz. lastništva premoženja oz. imetništva kriptovalut.

Povedano še drugače, če zakoncu zgolj izročite »private key«, s tem še nista uredila skupnega premoženja, ker se zakonec lahko pozneje premisli in se postavi na stališče, da je vam ključ podaril in da ga kot darilo zahteva nazaj (v primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti, itd.).

Skratka, če nimate ustreznega pravnega posla se izpostavite rizikom, ki so sem jih opisal v prejšnjem zapisu na blogu.

• Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja

V 71. členu Družinskega zakonika je določeno, da se skupno premoženje zakoncev (in partnerjev v zunajzakonski skupnosti) razdeli, če njuna zakonska zveza (ali skupnost) preneha.

Med trajanjem zakonske zveze (in tudi zunajzakonske skupnosti) se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Glede na navedeno vam svetujem, da kriptovalute, ki predstavljajo skupno premoženje, razdelite na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ker boste tako imeli celovito urejeno premoženje nasproti zakoncu in tretjim osebam.

Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja mora vsebovati:

• sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja;
• sporazum zakoncev o deležih na skupnem premoženju;
• sporazum zakoncev o načinu delitve skupnega premoženja;
• sporazum o načinu in času prenosa kriptovalut;
• podatke o kriptovalutah (količina, vrsta, denarnice, itd…).

V izogib vsakega dvoma naj povem, da se v sporazum ne vpisuje »privete key«, tako, da je strah pred tem, da bi odvetnik ali kdo tretji prišel do »privete key-a« odveč.

Ker Zakon o notariatu določa, da morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema potrjene ali sklenjene v obliki notarskega zapisa, mora biti sporazum v obliki notarskega zapisa.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre pri kriptovalutah za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznano. Kot opažam med kolegi pravniki pa prihaja do nejasnosti glede tega kaj pomenijo obligacijske pogodbe med zakoncema ali partnerjema, ter kaj pametne pogodbe na Blockchain-u.

Pri sklepanju takšnih sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja sam svetujem tri možne načine izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec oziroma partner zgolj zaveže, da bo na v denarnico drugega zakonca ali partnerja na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec oziroma partner) v dogovorjenem roku prenesel določeno kriptovaluto ali več teh;
• drugi je, da prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma prenese določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto prejel, saj je prenos možen v realnem času podpisa sporazuma;
• tretji je, da je prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma že prenesel določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto že prejel pred sklenitvijo sporazuma in v sporazumu vse to ugotovita.

V praksi sem opazil, da je najbolj pogost drugi in tretji način.

• Kako upravljati s kriptovalutami, če ne boste sklenili sporazuma o delitvi skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca oziroma partnerja v zunajzakonski skupnosti upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema oziroma partnerjema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Glede upravljanja s kriptovalutami imamo na podlagi Družinskega zakonika dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita. Verjetno ta situacija v praksi ni najbolj praktična.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec oziroma partner nekoč (med zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost ali v trenutku prenehanja zveze ali skupnosti) prvemu zakoncu oziroma partnerju očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez njegovega soglasja.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca oziroma partnerja ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec oziroma partner ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Kriptovalute kot skupno premoženje odpirajo številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Da se ne bi zapletli v zanimiva in zahtevna vprašanja vam svetujem ureditev kriptovalut s sporazumom o delitvi skupnega premoženja.

• Prednost sporazuma pri morebitni obdavčitvi kriptovalut

Povsem jasno je bilo, da bo prej ali slej država obdavčila kriptovalute. Pravzaprav je regulacija kriptovalut dobrodošla, saj se tako poveča zaupanje v trgovanje s kriptovalutami in predvidljivost obdavčitve.

Predlog novega načina obdavčenja kriptovalut je FURS napovedal najprej 30.08.2021 in nato dodatno še 31.08.2021. Gre za korenito spremembo, saj bi po predlogu FURS fizične osebe izbirale med obdavčitvijo 10 odstotkov od vnovčenega zneska (izplačanega zneska na račun) oziroma 25 odstotkov od ustvarjenega dobička. Obdavčen ne bo bil vnovčen znesek do 15.000,00 EUR na leto.

Torej koliko davka bi torej plačala fizična oseba, ki je kriptovaluto kupila po ceni 4.000,00 EUR, prodala pa za 40.000,00 EUR? V tem primeru bi od 40.000,00 EUR odšteli 15.000,00 EUR (kot olajšavo) in dobili 25.000,00 EUR,  od tega zneska pa se bo obračunal 10 odstotni davek, pri čemer bi davek znašal 2.500,00 EUR. To velja le za fizične osebe in ne za pravne osebe, za katere velja 19% davek na prihodek.

Bolj zapleten in dlje časa trajajoč bo postopek, če bo imetnik kriptovalut želel plačati davek od dobička.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje jih je nujno urediti tudi zaradi obdavčitve. Za vsakega zakonca posebej se bo računala obdavčitev. Vsak zakonec pa bo lahko uveljavljal olajšavo v višini 15.000,00 EUR.

• Sklep

Vsi, ki so do sedaj prenesli kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti so mi navajali naslednje razloge:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja, itd.

Večina strank mi je ob sestavljanju sporazuma pojasnilo, da so odlašali s sklenitvijo sporazuma o delitvi kriptovalut, ker niso našli kompetentnega pravnega strokovnjaka, ki bi se spoznal na kriptovalute.

Verjamem, da je v tem trenutku pravnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in jih razumejo relativno malo. Zato vam svetujem previdnost pri sklepanju pravnih poslov oziroma se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja, ter pozna pravo in možnosti urejanja kriptovalut med zakoncema ali partnerjema.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev, predvsem pa seveda nikomur ne posredujte »private key«.

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir slike na naslovnici: hhlaw.ca

V sodni poravnavi so bili predmet urejanja tudi kriptovalute, in sicer kovanci Ethereum – ETH, pri čemer smo sodno poravnavo sklenili tako, da je prvi zakonec kriptovalute prenesel na drugega zakonca takoj v trenutku sklepanja sodne poravnave na sodišču.

V praksi opažam, da je investiranje v kriptovalute zelo razširjeno, kar posledično pomeni, da bodo (oz. so že) kriptovalute vedno bolj pogosto tudi predmet urejanja razmerij med zakonci.

Preden vam povem, zakaj je dobro, da si zakonca (s pojmom zakonca sta mišljena tudi zunajzakonska partnerja) razdelita kriptovalute, naj povem, kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih.

Tisti, ki spremljate finančne trge veste, da:

• imamo trenutno pandemijo koronavirusa (COVID-19);
• centralne banke tiskajo denar kot nore;
• centralne banke še vedno vodijo politiko ničelnih obresti;
• tisti, ki imajo možnost financiranja sredstva vlagajo na finančne trge;
• se zaradi vsega navedenega »inflacija« trenutno kaže na finančnih trgih, kjer imamo bikovski trend.

Tako ste tisti, ki vlagate bodisi na borze ali v kriptovalute, verjetno sedaj zelo zadovoljni.

Torej zakaj je dobro, da si zakonca razdelita kriptovalute?

Za to obstaja več razlogov, pa si poglejmo samo najbolj pomembne.

Hitra sprememba vrednosti premoženja

Vrednost kriptovalut se hitro spreminja, saj padajo in rastejo tudi za 30% na dan.

Takšno nihanje premoženja predstavlja zelo velik psihičen pritisk, saj se investitorji hitro ujamejo v FOMO (fear of missing out), kjer kupujejo kriptovalute takoj ko jim vrednost zraste, ker želijo ujeti rast, nato pa prodajajo ko padejo, saj se po zamujeni rasti bojijo, da bo vrednost še bolj padla.

Če ste buy&hold kupci potem s trenutno spremembo vrednosti nimate problema, v kolikor pa želite posegati v svoj portfelj ali imate v portfelju bolj agresivne kovance katere morate tekoče spremljati, potem morate trgovati, kjer pa imate lahko riziko oškodovanja drugega zakonca ali celo riziko obdavčitve.

Skupno premoženje

V kolikor ste iz skupnih sredstev pridobljenih z delom kupili kriptovalute, le-te predstavljajo skupno premoženje.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja (67. člen Družinskega zakonika).

Če ste pred začetkom bikovskega trenda kupili kriptovalute za npr. 1.000,00 EUR imate sedaj verjetno 10 kratnik tega premoženja. Celotno premoženje pa lahko predstavlja skupno premoženje.

Upravljanje skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Pravzaprav imamo glede upravljanja dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec nekoč (v času obstoja zakonske zveze ali v trenutku prenehanja zakonske zveze) prvemu zakoncu očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez soglasja drugega zakonca.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Zakonec, ki bo izvedel prodajo kriptovalute brez soglasja prikrajšanega zakonca mora v vsakem primeru upoštevati tudi koristi prikrajšanega zakonca, vendar se lahko zgodi, da je prodaja kriptovalute prikrajšanemu zakoncu povzročila škodo, ker je na primer vrednost kriptovalute nato zelo zrasla.

Če je bilo s prodajo skupno premoženje oškodovano (npr. kupljena nova kriptovaluta je vredna manj ali se je vrednost prodane kriptovalute povečala) je za nastalo škodo na skupnem premoženju lahko odgovoren zakonec, ki je brez soglasja drugega zakonca prodal kriptovaluto.

Režim skupnega premoženja na področju kriptovalut odpira številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Razdelitev kriptovalut na podlagi notarskega zapisa

Skupno premoženje zakonca lahko razdelita s sporazumom, ki pa mora biti potrjen ali sklenjen v obliki notarskega zapisa.

Razdelitev skupnega premoženja se lahko opravi med trajanjem zakonske zveze na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznan.

Pri sklepanju takšnih sporazumom sam svetujem dva možna načina izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec zgolj zaveže, da bo na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec) oziroma na naslov denarnice drugega zakonca v dogovorjenem roku prenesel kriptovaluto;
• drugi je, da prvi zakonec v trenutku sklepanja sporazuma prenese kriptovaluto na novi naslov (denarnico) drugega zakonca, drugi zakonec pa potrdi, da je kriptovaluto prejel.

Obdavčitev trgovanja s kriptovalutami

Finančna uprava RS (FURS) je pripravila smernice z naslovom: »Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS«.

V smernicah je FURS sprejela splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, ki so:

• večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
• večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
• vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij in
• obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto.

Zato je potrebno vsak primer gledati posebej in ga preučiti. Bodite pozorni na zgornje smernice FURS.

Torej kako urediti razmerja med zakoncema glede kriptovalut?

Moj nasvet vsem, ki imate kriptovalute in le-te predstavljajo skupno premoženje, je:

1. Najprej ugotovite, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje (ker v praksi tudi (družinska) podjetja vlagajo v kripto trg je potrebno najprej podrobno ugotoviti, ali so kriptovalute skupno premoženje).
2. Dogovorite se za način upravljanja in razpolaganja s kriptovalutami. Predlagam, da to uredite s pogodbo (pogodbo vam lahko sestavi odvetnik, obvezno pa jo mora potrditi notar), kjer boste uredili način upravljanja (npr. oba skupaj odločata o vseh prodajah in spremembah kriptovalut, ali en zakonec v celoti upravlja celoten kripto portfelj po lastni presoji, itd.), saj se boste tako izognili morebitnim zahtevkom enega zakonca do drugega že med zakonsko zvezo, še bolj pa v primeru razveze zakonske zveze, ki so običajno bolj čustvene.
3. Če boste sklepali sporazum o razdelitvi kriptovalut vam svetujem pazljivost pri vsebini sporazuma, ter na vsebinsko pravilno sestavljen sporazum.

Želim vam uspešno razmerje v zvezi in veliko dobrih donosov.

V kolikor pa želite urediti razmerja glede kriptovalut, pa sem vam prijazno na voljo.

Gregor Verbajs