Načeloma premoženje razdelimo v drugi polovici svojega življenja. To je v času, ko smo premoženje že ustvarili in razmišljamo kako bomo preživeli starost.

Pri urejanju premoženja se ljudje delimo na dve vrsti.

Prvi so tisti, ki bodo vse premoženje držali v svoji lasti do smrti in so mnenja, da so potomci upravičeni do premoženja šele po smrti. Če bo kaj premoženja sploh ostalo.

Drugi pa so tisti, ki želijo razdeliti premoženje za čas svojega življenja in si hkrati zagotoviti varno starost.

Iz prakse opažam, da so ljudje zelo malo poučeni o tem kakšne pravne možnosti imajo in kako si lahko uredijo brezskrbno starost.

Zavedati se morate, da dokler je oseba ki bo razdelila premoženje živa ima tudi večja avtoritativno moč, da se bo premoženje razdelilo tako kot bo rekla ta oseba (oče, mati…). Spori največkrat nastanejo po smrti v zapuščinskih postopkih. Seveda pa se je mogoče tem sporom izogniti.

V tem zapisu vam bom predstavil dve področji, in sicer tako imenovane dednopravne pogodbe in oporoko.

• Dednopravne pogodbe

Najprej vas želim opozoriti, da si pred razdelitvijo premoženja in urejanjem razmerij glede varne starosti posvetujete z odvetnikom ali notarjem, ker vam bosta znala najbolje svetovati.

Kakšne imate možnosti urejanja, na kakšen način lahko uredite pravna razmerja in kako boste najbolje zavarovani, vam bosta znala pravi odvetnik ali notar najbolje svetovati.

Dednopravne pogodbe delimo v tri sklope.

V prvi sklop sodi pogodba, s katero premoženje zgolj razdelite in vaši upravičenci (največkrat so to vaši potomci) takoj postanejo lastniki vašega premoženja. Imenujemo jo tudi izročilna pogodba.

V drugi sklop sodi pogodba, s katero za čas življenja razdelite premoženje, vendar sta dejanska izročitev premoženja in pravno formalni vpis lastništva na premoženje odložena do vaše smrti, upravičenec pa se za to, da bo pridobil premoženje zaveže vas preživljati in za vas skrbeti. To pogodbo imenujemo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Primer takšne pogodbe bi bila pogodba, kjer starš z otrokom sklene pogodbo za čas življenja, v kateri otroku izroči svojo nepremičnino, vendar pa je dejanska pridobitev nepremičnine odložena do smrti starša. Po smrti starša se otrok vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo. Do smrti pa otrok ni pravno formalno lastnik, ima pa pogodbo, ki mu omogoča vpis po smrti.

V tretji sklop pa sodijo pogodbe, s katero premoženje razdelite in vaši upravičenci takoj postanejo lastniki vašega premoženja, vendar pa se upravičenci zavežejo nuditi določene dajatve in storitve. Ta pogodba se imenuje pogodba o preužitku.

Poleg delitev pogodb na tri vrste morate vedeti še nekaj drugih zadev v zvezi z dedno pravnimi pogodbami.

Pa začniva.

Ali razmišljate, da bi razdelili svoje premoženje?

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem morate to pravno urediti.

Enkrat sem brskal po internetu in videl zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za dednopravne pogodbe skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo za nepremičnine.

Kot sem vam svetoval že v knjigi Odvetniške skrivnosti (www.OdvetniskeSkrivnosti.si) vas še enkrat opozarjam, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Glede na navedeno statistiko obstoji velika želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost dednopravnih pogodb zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak euro, ki ga boste plačali za obrazec teh pogodb. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Dednopravne pogodbe so primerljive z razdelitvijo zapuščine na dediče v trenutku smrti zapustnika v zapuščinskem postopku.

Dednopravne pogodbe vam omogočajo, da premoženje razdelite za čas življenja in tako preprečite morebitne spore med dediči o vaši zapuščini.

Verjemite mi, da tudi v družinah, kjer so najboljši odnosi pride do sporov. Zlasti, kadar je v igri premoženje.

Različne dednopravne pogodbe imajo različne predpostavke za njihovo veljavnost. Pri nekaterih je potrebno, da se s pogodbo strinjajo vsi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju. Zopet druge se lahko sklepajo sam z enim dedičem, brez soglasja ostalih. To boste preverili pri vašem odvetniku ali notarju, ki vam bo predstavil lastnosti posamezne pogodbe.

Zakonodaja v Republiki Sloveniji zahteva, da so dednopravne pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa, saj je zakonodajalec pravilno obliko sklenitve pogodbe predvidel kot pogoj za veljavnost pogodbe. Ker gre za zelo pomembno tematiko, je zelo pomembno, da vas na se posledice teh pogodb opozori odvetnik in še notar.

V zapuščino tako sodi le ostalo premoženje, ki ni bilo izročeno na podlagi dednopravnih pogodb.

Zelo pogoste so dednopravne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa tudi ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Premoženje, ki ne bo zajeto v dednopravno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Med drugimi je bistvo dednopravnih pogodb v tem, da si tisti, ki premoženje izroči pridrži zase ali pa tudi za svojega zakonca različne pravice.

Te pravice so največkrat pravica do uporabe stanovanja ali hiše do svoje smrti, dogovor o preživljanju, ki je lahko v denarju ali v obliki različnih opravil. Kot primeri so največkrat nakupovanje v trgovinah, pomoč pri obiskih zdravnika, nakup zdravil, lahko tudi priprava drv za zimo. Dogovor se lahko nanaša tudi na plačevanje oskrbe in nastanitve v domu starejših občanov. Dogovori so različni in prilagojeni na potrebe posameznikov.

Na tem mestu boste pomislili, da če premoženje izročite svojim otrokom, da se lahko zgodi, da to premoženje otroci takoj prodajo naprej.

Brez skrbi tudi za to obstaja rešitev.

Ob izročitvi premoženja si tisti, ki izročijo premoženje običajno dogovorijo tudi pravico prepovedi odtujitve in obremenitve. To pomeni, da tisti, ki premoženje dobijo ne morejo, brez soglasja tistega ki je premoženje izročil, premoženje prodati naprej ali ga podariti, prav tako pa tudi ne obremeniti na primer s hipoteko.

Ker so dednopravne pogodbe zelo osebne pogodbe jih lahko tisti ki premoženje izroči prekliče zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi tisti ki je premoženje pridobil proti tistemu ki je premoženje izročil ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enaka pravica do preklica pogodbe obstoji, če tisti ki premoženje pridobi ne izpolnjuje svojih obveznosti, na primer ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

• Oporoka

Veliko vprašanj dobim kako je z veljavnostjo oporoke, ki jo spišejo ljudje sami doma.

Ali zadostuje, da je oporoka napisana na list papirja in podpisana?

Ali je potrebno podpis takšne oporoke overiti pri notarju?

Vprašanja o oporoki so zelo pomembna, saj omogočajo osebi, da že za časa življenja določi, kako naj se njeno premoženje razdeli po smrti.

Menim, da je zelo koristno in dobro, da se premoženje razdeli z oporoko ali na kakšen drugačen način (na primer z dednopravno pogodbo kot povedano zgoraj) pred smrtjo, saj se s tem preprečujejo spori, ki izvirajo iz zapuščinskih postopkov.

Če se premoženje razdeli pred smrtjo ima zapustnik, ki zapusti premoženje, možnost dogovora z vsemi morebitnimi dediči. Tako lažje doseže soglasje med njimi, čeprav se vsi z razdelitvijo premoženja ne strinjajo.

Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, s katero določi način razdelitve svojega premoženja po svoji smrti.

Oporočitelj lahko sestavi več oporok. Če s poznejšo oporoko spremeni način dedovanja za premoženje, ki ga je določil s prejšnjo oporoko, bo veljala poznejša oporoka. Oporoko lahko tudi kadarkoli prekliče, spremeni, dopolni ali uniči.

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

Poznamo lastnoročno oporoko, oporoko pred pričami, oporoko sklenjeno pri odvetniku ali notarju, ter še nekaj drugih oporok za posebne primere.

Naj vam kot zanimivost povem, da je oporoka načeloma veljavna, če je podpisana samo s psevdonimom, kot na primer »vaša mami«.

Obstaja tudi možnost hrambe oporoke. V ta namen obstoja register oporok iz katerega izhaja, da oporoka obstoji in jo sodišče v zapuščinskih postopkih lahko takoj najde.

Zapuščinske postopke vodijo sodišča.

Svetujem vam, da oporoko primerno hranite tako, da bo bila lahko po smrti upoštevana.

Želim vam lepo in mirno starost.

odvetnik Gregor Verbajs

Vir naslovne slike: www.tewealth.com

Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.

Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika.

Zadeva je bila še veliko bolj zakomplicirana, ker je mesec dni pred smrtjo edinega družbenika in direktorja podal odstopno izjavo tudi prokurist.

Ali imate tudi vi enoosebno družbo, kjer ste sami družbenik in direktor?

Kaj se zgodi z enoosebno družbo, če umre edina oseba, ki je hkrati družbenik in direktor?

Kako je z lastništvom v družbah v primeru smrti družbenika in kako ga urediti?

Možnosti sta zgolj dve, prva je, da družbenik ničesar ne naredi, druga je, da se tudi primeri, ki nastanejo po smrti družbenika uredijo.

V kolikor družbenik ne bo storil ničesar bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež družbenika po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju.

V (i) prvem dednem redu so otroci in zakonec po enakih delih, če zapustnik nima otrok v (ii) drugem dednem redu dedujejo starši in zakonec zapustnika, pri čemer dedujejo starši polovico in zakonec polovico, če ni staršev in zakonca dedujejo v (iii) tretjem dednem redu dedi in babice, in sicer polovico po očetovi strani in polovico bo mamini strani.

Če nadaljujem moj v uvodu predstavljen primer, naj dodam, da je družba imela dediče, ki niso želeli prevzeti družbe. Nastala je »mrtva« situacija, ko dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve…), poleg tega pa sodišče glede na izkušnje v nekaj mesecih ne bo ničesar odločilo. Dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, ker je le-ta imela veliko dolgov (nekaj večjih kreditov…).

Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?

Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:

• ali se bodo priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli;
• ali se bodo zapuščini odpovedali;
• ali pa bodo sklenili dedni dogovor in si zapuščino razdelili na podlagi sporazumnega dogovora (po sporazumu lahko poslovni delež družbe deluje zgolj en dedič, ali pa več dedičev skupaj).

Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež.

Zgoraj predstavljena situacija, če družbenik ne naredi ničesar je po mojem mnenju najslabša, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.

Predlagam, da družbenik naredi vsaj eno izmed naslednjih zadev:

• predvidi (družinsko) nasledstvo družbe;
• naredi oporoko;
• uredi interne akte družbe in imenuje še enega zastopnika

Absolutno najboljša zadeva je, da kot družbenik predvidite nasledstvo družbe v okviru katerega uredite naslednje:

• Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;
• Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega, ki je zainteresiran za prevzem družbe;
• V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi osebami uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujete pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, odkupna pravica poslovnega deleža…);

V kolikor ne boste predvideli nasledstva družbe vam svetujem, da napravite vsaj oporoko in v oporoki določite dediča poslovnega deleža.

Zelo koristno je, da poleg oporke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Povsem iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev. V kolikor se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa prokurist ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin, tako, da bo to premoženje družbe varovano.

V kolikor bi družba imela še prokurista, ki bi vodenje prevzel po smrti družbenika, se morate zavedati, da lahko tudi ta prokurist odstopi iz mesta družbe, vendar pa mu po zadnji sodni praksi sodni register ne bo dovolil odstop, če ne bo hkrati imenovan nov direktor ali prokurist. Družba namreč ne more biti brez zastopnika.

Svetujem da v aktih o ustanovitvi ali v družbenih pogodbah uredite oz. predvidite možnost dedovanja in s klavzulami določite pravice in obveznosti novih imetnikov poslovnih deležev.

V kolikor gre za več osebno družbo družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic, ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža, itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.

Sklepno:

• Ne odlašajte z ureditvijo družbe za primer smrti družbenika;
• Predvidite nasledstvo družbe še pred upokojitvijo;
• Napravite oporoko;
• Uredite interne akte in imenujte še enega zastopnika.

V kolikor potrebujete pomoč sem vam prijazno na voljo.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali zadostuje, da je oporoka napisana na list papirja in podpisana?

Ali je potrebno podpis takšne oporoke overiti pri notarju?

Vprašanja o oporoki so zelo pomembna, saj omogočajo osebi, da že za časa življenja določi, kako naj se njeno premoženje razdeli po smrti.

Menim, da je zelo koristno in dobro, da se premoženje razdeli z oporoko ali na kakšen drugačen način (z na primer izročilno pogodbo) pred smrtjo, saj se s tem preprečujejo spori, ki izvirajo iz zapuščinskih postopkov.

Če se premoženje razdeli pred smrtjo ima zapustnik, ki zapusti premoženje, možnost dogovora z vsemi morebitnimi dediči. Tako lažje doseže soglasje med njimi, čeprav se vsi z razdelitvijo premoženja ne strinjajo.

Lahko bi rekli, da ima zapustnik za čas življenja avtoriteto pri načinu razdelitve svojega premoženja.

SPLOŠNO O OPOROKI

Oporoka je enostranska izjava oporočitelja, s katero določi način razdelitve svojega premoženja po svoji smrti.

Urejena je v Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD) od 59. do 84. člena.

Oporočitelj lahko sestavi več oporok. Če s poznejšo oporoko spremeni način dedovanja za premoženje, ki ga je določil s prejšnjo oporoko, bo veljala poznejša oporoka. Oporoko lahko tudi kadarkoli prekliče, spremeni, dopolni ali uniči.

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti.

Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost. Razsodnost oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej.

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe in od oseb, ki jim je z oporoko kaj naklonil. Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke dvajset let od njene razglasitve.

Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. To je zelo pomembno določilo. V nadaljevanju vam bom natančno navedel, kaj so pogoji za določeno obliko oporoke, da je veljavna.

Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev.

Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.

Dedič po oporoki je lahko vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti oziroma ob uvedbi dedovanja. Izjemoma lahko deduje še nerojen, a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Na podlagi oporoke lahko dedujejo tudi pravne osebe, če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega

Vsebina oporoke je način razdelitve premoženja, ki ga bo imel zapustnik ob smrti. Zavedati se je potrebno, da če oporočitelj napravi oporoko za določeno premoženje, lahko z njim vse do smrti razpolaga. Premoženje odtuji ali uniči in tako ne bo prišlo do dedovanja v oporoki navedenega premoženja.

OBLIKE OPOROKE

Lastnoročna oporoka

Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

Lastnoročna oporoka je veljavna, kot že ime pove, če je napisana lastnoročno in podpisana s strani oporočitelja.

Oba elementa omogočata ugotavljanje identitete oporočitelja. Sodišče lahko v ta namen imenuje sodnega izvedenca – grafologa, ki bo ugotovil identiteto oporočitelja.

Pomembno je poudariti, da zapis z računalnikom ne ustreza tej obliki oporoke.

Pri podpisu ni potrebno, da se oporočitelj podpiše s celim imenom in priimkom. Lahko se podpiše samo s psevdonimom, kot na primer »vaša mami«.

Oporočitelj mora znati pisati in brati, da lahko napravi tako oporoko. Datum ni obvezen, je pa zelo koristen, zato svetujem, da ga pišete na taki oporoki, saj omogoča ugotavljanje, katera oporoka je zadnja.

Opozoril bi vas tudi na možnost hrambe take oporoke pri sodišču, notarju ali odvetniku oz. vpis take oporoke v Centralni register oporok.

Pri lastnoročni oporoki obstaja riziko, da oporoka nikoli ne bo prišla pred sodišče.

Razlog je lahko, da se jo ne bo našlo, da jo nekdo skriva in jo ne želi predložiti ali pa jo preprosto izgubi.

Zato vam svetujem, da jo predložite v hrambo sodišču, notarju ali odvetniku oz. da se vpiše oporka v Centralni register oporok, kjer jo bo sodišče po vaši smrti takoj našlo.

Pravilnik o centralnem registru oporok ureja vzpostavitev, vodenje in vsebino centralnega registra oporok, posredovanje podatkov za vpis v register in posredovanje podatkov iz registra.

Notarji, odvetniki ali sodišča so tisti, ki vpisujejo oporoke v register. Če imate lastnoročno oporoko vam svetujem, da jo pri enem izmed naštetih predlagateljev predložite v hrambo. Ko jo boste predložili v hrambo, mora predlagatelj obvestiti Notarsko zbornico (ki vodi centralni register oporok), da hrani oporoko in ta mu mora izdati potrdilo, da je oporoka vpisana v register.

Poskrbite, da vam predlagatelj dostavi kopijo potrdila, ker boste le tako lahko sto odstotno prepričani, da je oporoka vpisana v register.

Po smrti oporočitelja sodišče pogleda v register oporok in tistega, ki jo hrani, pozove naj jo predloži sodišču. Tako ste veliko bolj varovani, da bo oporoka prišla na sodišče in da se bo upoštevala vaša volja v oporoki.

Pisna oporoka pred pričami

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

Za veljavnosti oporoke pred pričami je potrebno, da so izpolnjeni naslednji elementi:

• da je oporoka sestavljena po zahtevi in volji zapustnika in zapisana od tretje osebe, ki je lahko sorodnik, znanec, odvetnik ali kdo drug;
• oporoka mora biti sestavljena na papirju in v jeziku, ki ga obvlada zapustnik;
• oporočitelj mora oporoko lastnoročno podpisati sam v navzočnosti dveh prič;
• oporoko morata podpisati obe priči;
• oporočitelj mora pričama izjaviti, da je to njegova oporoka.

Funkcija prič pri sestavi oporoke je v tem, da potrjujeta dejstvo o lastnoročnem podpisu oporočitelja in njegove izjave, da gre za oporoko. Pozorni morate biti na priče, ker ne more vsak biti priča. Absolutno nesposoben biti priča je tisti, ki ni poslovno sposobna in če oseba ne zna pisati in brati. Relativno nesposoben biti priča pa je tisti, ki je v določeni sorodstveni ali osebni povezanosti z oporočiteljem.

Glede hrambe pisne oporoke pred pričami, velja enako, kot sem napisal pri lastnoročni oporoki. Glede na dejstvo, da so v praksi pisne oporoke pred pričami pogoste, vam svetujem, da jih hranite pri enem od zgoraj naštetih predlagateljev in da se oporoka vpiše v centralni register oporok, ker bo le tako zagotovo prišla pred zapuščinsko sodišče.

Ostale oblike oporok

Namen tega članka je predstavitev oporok, ki jih lahko napišete sami doma, zato bom ostale oblike oporok vam zgolj naštel. Med bolj uporabnimi sta:

Sodna oporoka (Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal) in

Notarska oporoka (Notarska oporoka se lahko sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina: Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja (podobno kot pri sodni oporoki) ali pa oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev)

Poznamo pa tudi oporoke sestavljene v tujini, mednarodne oporoke, ustne oporoke, itd.

SKLEP

Želel sem predstaviti možnosti, kakšno oporoko lahko sestavite sami doma.

Predstavil sem le tiste najbolj osnovne pogoje za veljavnost oporoke.

Če se boste ravnali po navedenih pogojih bo oporoka zagotovo veljavna.

V praksi so spori glede veljavnosti oporok zelo pogosti, zato vam svetujem, da si pri sestavljanju oporok poiščete pomoč odvetnika.

Pomoč odvetnika ne bo tako draga, kot bodo dragi morebitni spori in sodni postopki, če do njih pride.

Poleg oporoke obstojijo še druge možnosti (pogodba o preužitku, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju) razdelitve premoženja pred smrtjo, zato se posvetujte z odvetnikom o vseh možnostih.

Vabim vas, da si preberete ostale članke, kjer sem pisal tudi o drugih pravnih poslih razdelitve premoženja pred smrtjo.

odvetnik Gregor Verbajs