Ali veste kakšen znesek plače mora ostati dolžniku, če je v postopku osebnega stečaja?

Taka vprašanja postavljajo upniki in dolžniki.

Upniki želijo vedeti, ali bo njihov izvršilni postopek uspešen. Dolžnike pa zanima, koliko denarja jim bo ostalo za normalno življenje.

Ne glede na to, ali gre za izvršilni postopek ali za postopek osebnega stečaja, so pravila glede izvršbe na plačo enaka.

Izvršba na plačo

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.

Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.

Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče.

Sodišče lahko samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo.

V praksi načeloma upniki, ker so bolj aktivni, prej ugotovijo, da je dolžnik zamenjal zaposlitev, zato je priporočljivo, da upniki obvestijo sodišče o novi zaposlitvi, da sodišče čim prej pošlje sklep o izvršbi novemu delodajalcu.

Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu. Pazite na navedeni 15 rok in ne pozabite, da lahko kljub sklepu o ustavitvi izvršbe na plačo posredujete podatke o novem delodajalcu.

Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o izterjavi stalnih prejemkov):

1. ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za znesek iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, spadajo v stečajno maso,
2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, zmanjšane za zneske iz navedene 1. točke, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

Za izterjavo stalnih prejemkov se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek ter prvi stavek tretjega odstavka 133. člena ZIZ.

Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu stečajno sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Omejitev izvršbe

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (plača), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki 1. odstavka 102. člena ZIZ – to je v naslednji točki v tem zapisu (zakonite preživnine do otrok…), do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Povedano še drugače, v praksi je najbolj pogosta situacija, da mora dolžniku ostati 76% minimalne plače.

Enake omejitve veljajo tudi v stečajnem postopku na podlagi 389. člena ZFPPIPP.

1. Opozorilo za delodajalce

Izvršbo na plačo za delodajalce je potrebno obravnavati resno, saj lahko pride do izvršbe zoper delodajalce.

Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

V kolikor ste delodajalec izvršujte sklep o izvršbi. Če ne veste kako vprašajte odvetnika.

Zgornji predlog lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka.

Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.

Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena ZIZ, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena ZIZ, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.

Zakon tako daje možnost upniku, da predlaga izdajo sklepa o izvršbi zoper delodajalca, prav tako pa ustvarja podlago za odškodninsko odgovornost.

Zato delodajalce opozarjam, naj izvajajo sklep o izvršbi, ker sicer bodo lahko sami odgovarjali za terjatev upnika, s katero načeloma nimajo ničesar skupnega, razen to, da so imeli zaposleno osebo, ki je bila dolžnik upniku.

Enako velja za postopek osebnega stečaja, ker lahko stečajno sodišče naloži, da mora delodajalec v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plačata vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov.

1. Program za izračun izvršbe na plačo

Ker veliko upnikov in dolžnikov zanima, kakšen znesek bo dolžniku dejansko ostal na računu oziroma za kakšen znesek bo izvršba upnika uspešna, lahko to najlažje preverite sami s pomočjo aplikacije, ki obstaja za izračun izvršbe na plačo.

Svetujem vam aplikacijo na internetni strani: https://www.iusinfo.si/Tools/Index?Type=SalaryEnforcement

Navedena aplikacija je preprosta za uporabo.

Bodite pozorni na to, da je z izvršbo mogoče poseči tudi na naslednje prihodke:

• regres;
• odpravnino;
• stroške za prehrano med delom,
• stroške za prevoz na delo in z dela,
• stroške, povezane s službenim potovanjem
• dodatke na delovno dobo…

Vnesite podatke in aplikacija vam bo pokazala razpoložljiv delež plače za poplačilo terjatev upnikov.

Odvetnik Gregor Verbajs

Napaka je bila povezana z izplačevanjem plač delavcem in če sami ne želite naredi enake napake vas vabim k branju tega prispevka.

Za namen tega prispevka bom stranko poimenoval Tomaž.

→ Dejansko stanje

Tomaž je bil direktor svoje družbe, ki je imela 30 zaposlenih. Družba se je ukvarjala z gradbeništvom in je dobro poslovala. Vendar je gospodarska kriza leta 2008 močno prizadela tudi družbo Tomaža.

Tomaž je kot direktor družbe redno izplačeval plače svojim delavcem dokler je to zmogel oz. dokler je družba imela prihodke.

Konec leta 2008 so se začele prve težave, ki so bile posledica svetovne gospodarske krize, zaradi česar je družba Tomaža izgubila delo in s tem vse prihodke. Družba katere lastnik in direktor je bil Tomaž je bila podizvajalec večjim gradbenim družbam, ki zaradi gospodarske krize niso plačale svojih obveznosti ali pa so šle že v stečaj.

Zaradi tega Tomaž delavcem ni mogel več izplačati plač, čeprav si je to zelo želel.

Tomaž je o nastali situaciji seznanil vse delavce, in sicer o tem, da družba nima prihodkov, da nima denarja in da ne more izplačati plač.

Z delavci se je dogovoril, da bo sredstva, ki so še na računu družbe razdelil sorazmerno med vse delavce, ker je to najbolj pošteno.

Tomaž je bil do zaposlenih vedno korekten in pošten. Polega tega pa bilo veliko zaposlenih njegovih prijateljev ali sorodnikov.

Ker je večina delavcev prihajalo iz drugih držav je Tomaž vsem delavcem zagotovil tudi bivanje v nastanitvenem objektu, ki ga je plačal sam iz svojih sredstev in za pol leta v naprej.

Ko dela ni bilo več in ko družba ni imela več nobenih sredstev je Tomaž delavcem naredil še ENO veliko uslugo.

Kaj je bila ta usluga?

Večina delavcev je bila iz tujine in njihovo dovoljenje za bivanje je bilo vezano na zaposlitev. V kolikor bi Tomaž delavcem odpovedal pogodbo o zaposlitvi, bi se morali vrniti v svojo državo.

Ker družba ni imela dela in nobenih sredstev je Tomaž delavcem sporočil, da je najbolje, da začnejo iskati novo zaposlitev.

Delavci so pričeli z iskanjem nove zaposlitve, pri tem pa so se sporazumno dogovorili, da bodo delavci zaposleni na družbi Tomaža dokler si ne najdejo nove zaposlitve.

Nad družbo Tomaža se je nato v zelo kratkem času pričel stečajni postopek.

Stečajni postopek družbe je potekal brez večjih posebnosti in se je tudi zaključil v treh letih, saj družba ni imela nobenega premoženja, ker je zgolj nudila delovno silo v podporo večjih gradbenim družbam.

Ko je nad družbo potekal stečajni postopek je FURS, zaradi neplačila davkov in prispevkov od plač, vložila kazensko ovadbo zoper Tomaža.

→ Kazenski postopek

Na podlagi vložene kazenske ovadbe se je zoper Tomaža začel kazenski postopek, in to po več kot 5 letih od začetka stečajnega postopka nad družbo Tomaža.

Predstavljajte si naslednje.

Družba je povsem zaradi objektivnih razlogov nehala poslovati, ker je zaradi gospodarske krize »čez noč« izgubila delo in s tem prihodke.

Direktor družbe se je povsem korektno in pošteno z vsemi delavci dogovoril, da bo ves denar, ki ga je družba še imela, namenil za izplačilo plač tako da vsak dobi določen delež plače.

Ker je zaposlenim grozila nevarnost, da bodo izgubili dovoljenje za bivanje so se direktor in delavci korektno in pošteno dogovorili, da direktor delavcem ne bo dal odpovedi vse dokler si sami ne bodo našli nove zaposlitve.

Družba je šla nato v stečaj.

Zoper direktorja pa se je uvedel kazenski postopek, in to po več kot petih letih od začetka stečajnega postopka nad družbo in ko je stečajni postopek že dve leti zaključen.

Tomaž ni pričakoval kazenskega postopka. Sploh pa ne po več kot 7 letih od začetka krize v družbi Tomaža.

Zagotovo vas zanima kaj mu je tožilstvo očitalo v obtožnici?

Kazenski zakonik (KZ-1) ima posebno kaznivo dejanje glede kršitev temeljnih pravic delavcev.

V 196. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je določeno, da kdor ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša enega ali več delavcev ali iskalcev zaposlitve za pravice, ki jim pripadajo, ali jim jih omeji, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.

Ali je Tomaž resnično odgovoren za kaznivo dejanje, če pa objektivno zaradi razmer na trgu družba ni imela priliva in ni mogla plačati plač?

V kazenskem postopku ni bilo nobenega dvoma o tem, da je bil Tomaž direktor in tudi ne o vseh dogovorih z delavci.

Vsi delavci so potrdili, da so se s Tomažem dogovorili, da se ves denar sorazmerno izplača za plače in da bodo ostali zaposleni dokler si ne najdejo novo zaposlitev.

Delavci so izpovedali, da so vedeli, da ne bodo prejeli plače in da so bili po začetku krize zaposleni zgolj zato, da ne izgubijo dovoljenja za bivanje.

Sodišče je v kazenski zadevi izdalo sodbo, v kateri je zavzelo stališče, da Tomaž kot direktor družbe ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delavnega razmerja in delavce prikrajšal za izplačilo plač in prispevkov.

Sodišče je zavzelo stališče, da ko se je finančno stanje družbe tako poslabšalo, da Tomaž kot direktor družbe ni bil več sposoben izpolnjevati vseh zakonskih obveznosti do svojih zaposlenih, bi moral ukrepati tako, da bi dal prednost njihovim pravicam na način, da bi moral delavce odpustiti. Hkrati je sodišče sporočilo, da bi moral Tomaž že prej vložiti predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo, in sicer takoj, ko so nastopili razlogi za insolventnost družbe.

Tomažu je bila izrečena kazen 1 leto in 3 mesece zapora. Ni bila izročena pogojna obsodba, ampak kazen zapora.

→ ENA usodna napaka

Torej, kaj je tista ENA usodna napaka, ki jo je Tomaž storil?

Ni odpustil delavec takoj, ko bi jih moral. Če bi jih odpustil takoj, bi s tem rešil sebe pred kazensko obsodbo.

V dobri veri je želel pomagati delavcem in to je bilo narobe, ker s tem ko ni plačal plač, tudi ni plačal davkov in prispevkov.

Odločitev o tem, ali je ravnal pravilno ali narobe prepuščam vam.

Vas pa želim opozoriti, da se glede svojih dejanj posvetujete z odvetnikom, in to preden dejanje storite.

Če ste podjetnik vam želim veliko uspeha in pravilnih odločitev, predvsem pa vam svetujem, da pravne probleme rešujete pravočasno in pravilno.

Gregor Verbajs