Vendar preden se spustim v vsebino zakona bi rad izpostavil slogan katerega se držim, in sicer: »An educated customer is our best customer«.

Ravno zato sem za vas pripravil kratek in grob pregled ukrepov, ki jih vsebuje zakon.

Nekakšno kazalo s katerim vam želim pomagati, da dobite pregled nad zakonom.

Ne bom se spuščal v podrobnosti zakona, saj gre za obsežen zakon, bom pa vam predstavil vse kar zakon ureja.

Za podrobni pregled zakona, nasvet ali opravo storitev smo v odvetniški pisarni vedno na voljo.

Torej začniva…

Zakon predvideva veliko ukrepov in pravic, vendar pa ga je potrebno previdno brati.

Poleg vseh pravic je potrebno podrobno pregledati tudi vse pogoje za pridobitev pravic in tudi posledice oz. situacije v katerih boste morali prejeto pomoč vračati.

V tem zapisu se bom dotaknil celotne vsebine zakona.

V levi koloni spodaj imate posamezna poglavja zakona, v desni pa kratek opis vsebine.

V posebnem zapisu bom podrobno predstavil vpliv zakona na delovnopravna razmerja ter na postopke izvršbe in stečaja.

Zakon vsebuje naslednjo vsebino:

Želel bi vas opozoriti, da je potrebno zakon uporabiti skupaj z že sprejetimi zakoni, ki so bili v Uradnem listu št. 36 objavljeni dne 28. 3. 2020, in sicer:

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;
• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;
• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;
• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Upam, da sem vam vsaj malo olajšal pregled vsebine zakona.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;

• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);

• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;

• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (spremenjeno ime: prej Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače).

Vsi zakoni so začeli veljati 29. 3. 2020.

Celoten paket zakonov je določenim sektorjem v gospodarstvu nujno potreben, pa vendar je potrebno biti previden.

Ali veste kakšne imate obveznosti, če izkoristite pravice, ki vam jih dajejo zgornji zakoni?

Verjamem, da se bo, ob množici informacij in izpostavljanju zgolj pravic in možnostih ki jih ponujajo zakoni, spregledalo kar nekaj obveznosti, ki pa lahko usodno vplivajo na vaše poslovanje.

Saj veste kaj pravi znani pregovor: »Šele ko plima odide, odkrijemo, kdo je plaval gol«.

Zato sem za vas pripravil nujna opozorila, kje morate biti previdni.

Dotaknil se bom predvsem dva zakona, in sicer Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK) in Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP).

1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK)

Gospodarski kreditojemalci morajo po navedenem zakonu izpolniti precej zahtev, da jim banka odobri odlog plačila, saj morajo izčrpno izkazati, na kakšen način je epidemija prizadela njihovo poslovanje.

Upam, da sklenitve aneksa in uveljavljanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb ne boste potrebovali, saj to vpliva tudi na bonitetno oceno podjetja.

V tem zapisu  želim opozoriti na nekatere zaveze in pasti pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami ZIUOPOK.

Pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na podlagi 2. člena ZIUOPOK vas opozarjam na:

• prvi in drugi odstavek 4. člena ZIUOPOK, ki določa, da mora kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZIUOPOK, enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če: (i) kreditojemalec redno ne poroča enkrat mesečno; (ii) na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno; (iii) ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. Če je kreditojemalec fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
• prvi odstavek 5. člena ZIUOPOK, ki določa, da odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
• deveti člen ZIUOPOK, ki določa, da se z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 2. člena). Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 eurov. Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega odstavka 9. člena ZIUOPOK kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste, zato vam bom povedal zgoraj navedene določbe še bolj preprosto.

Zgoraj navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. da bo banka skrbno spremljala poslovni položaj kreditojemalcev in stalno mesečno na podlagi poročila kreditojemalca ocenjevala, ali so kreditojemalci še vedno upravičeni do odloga plačila obveznosti po kreditni pogodbi.
2. V skladu z jezikovno razlago se ZIUOPOK uporablja zgolj za glavnico oz. obroke kredita, ne pa tudi za obresti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi predlog Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je vlada RS dne 29. 3. 2020 poslala v Državni zbor, ki spreminja 5. člen ZIUOPOK, in sicer je dodano, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, s čimer pritrjuje zgoraj navedenemu stališču.
3. Za kršitev zakonskih določb so v 9. členu ZIUOPOK predpisane visoke globe v različnih višinah glede na status kreditojemalca. Poleg tega bo verjetno banka v aneks vnesla tudi določbo, da kršitev določb ZIUOPOK predstavlja tudi razlog za odpoved kreditne pogodbe. Potrebno se je zavedati, da banke niso vreče denarja brez dna, zato bo vsaka zloraba zakona najstrožje kaznovana (kot prekršek, kot civilna pogodbena sankcija…).

S tem opozorilom želim opozoriti na določbe zakona, da ne bo prihajalo do morebitnih zlorab zakona in oškodovanja bank, ter posledično do znatnega poslabšanja stanja kreditojemalcev (globa, odstop od kreditov…), ali da ne bi kreditojemalci prehitro uporabili ukrep, brez, da bi se zavedali vseh posledic odloga plačila obveznosti po kreditnih pogodbah.

Seveda pa v kolikor resnično potrebujete navedeni ukrep, potem ga lahko legitimno uporabite.

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Verjetno vas bo več tistih, ki boste uporabili ukrepe iz ZIUPPP, saj se le ta nanaša na področje plač in prispevkov.

Vendar tudi tukaj vas opozarjam, da si predhodno podrobno pregledate zakonske določbe.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil na podlagi 2. člena ZIUPPP vas opozarjam na:

• tretji odstavek 7. člena ZIUPPP v povezavi s 3. alinejo prvega odstavka 2. člena ZIUPPP, ki določa, da je delodajalec dolžan pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil predložiti tudi pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo za obdobje najmanj šestih mesecev po začetku začasnega čakanja na delo;
• četrti odstavek 2. člena ZIUPPP, ki določa, da za delavce, vključene v ukrep iz prvega odstavka 1. člena ZIUPPP (t.j. ukrep delnega povračila nadomestila plač od države) velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
• alinejo drugega odstavka 9. člena ZIUPPP, ki določa, da v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov.

Torej…

Povedano še bolj preprosto, navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. tistim delavcem, za katere boste uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi oz. začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov še 6 mesecev po napotitvi na začasno čakanje;
2. v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače (t.j. največ 3 mesece) ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. odpovedati pogodbe o zaposlitvi kateremukoli delavcu, zaposlenemu pri vaši družbi iz poslovnih razlogov; opozarjamo, da ta prepoved velja za vse delavce, torej ne zgolj za tiste, ki so vključeni v interventni ukrep (ta prepoved torej velja tudi za delavce, ki niso bili napoteni na čakanje oz. zanje ne zahtevate delnega povračila izplačanih nadomestil plače). Odpoved iz poslovnega razloga bi bila v primeru iz točke b. na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZIUPPP nezakonita, saj ne bi bil podan utemeljen razlog za takšno odpoved pogodbe.
3. Za kršitev teh določb je v prvem odstavku 17. člena ZIUPPP predpisana globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR za pravno osebo, za odgovorno osebo delodajalca pa kazen v višini od 450 do 2.000 EUR. Poleg tega pa je delodajalec na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZIUPPP dolžan prejeta sredstva za izplačilo nadomestil v celoti vrniti (t.j. vsa nadomestila za vse delavce, ne glede na to, da bi se kršitev morebiti nanašala zgolj na enega delavca).

Ampak…

Vlada RS je dne 29. 3. 2020 na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Navedeni zakon bo delno posegel v zgoraj že veljavne zakone, pri čemer bo verjetno zelo kmalu prišlo do sprememb, o čemer vas bom sproti obvestil.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

odvetnik Gregor Verbajs

]]>