Zakaj?

Zato, ker trenutna (COVID 19) situacija negativno vpliva na izpolnjevanje obveznosti (poslovanja je manj, podjetja postajajo insolventna, vse več je vloženih predlogov za stečaj, vse več je prevar dolžnikov…).

Vendar razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu COVID 19. Virus je bil zgolj »vzvod« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali (tudi po koncu epidemije) zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, tudi glede tega ali bo cepivo zajezilo virus.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem, gostinstvo in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj časa;
• Pregreto gospodarstvo in koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala in jih tudi že izvaja, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi iz leta 2008 (znižanje obrestne mere z namenom spodbujanja gospodarstva);
• Ukrepi centralnih bank po svetu bodo povzročili inflacijo.

Zaradi zgoraj navedenega bodo podjetja propadala.

Zakaj?

Zato, ker se posledice gospodarske krize pojavijo šele čez nekaj let.

Iz navedenega grafa (iz internetne strani AJPES) izhaja, da se je gospodarska kriza, ki se je začela leta 2009 (v ZDA že leta 2008), pokazala šele v letih od 2012 do 2014. To je povsem logično, saj se podjetja rešujejo do zadnjega, dokler resnično ne morejo več. Vendar poslovni partnerji vsega tega ne vidijo, dokler ni prepozno.

Velika verjetnost je, da se povsem enako, kot se je dogajalo v prejšnji gospodarski krizi, dogaja sedaj. Tega vam nihče na trgu ne bo povedal.

Sam menim, da se bodo posledice gospodarske krize pojavile veliko hitreje, kot v gospodarski krizi iz leta 2009, saj so države s sprejetimi ukrepi za zajezitev koronavirusa prisilile določene branže in sektorje, da so morale ustaviti svoje poslovanje.

Zaradi zgoraj navedene situacije vam priporočam, da takoj naredite naslednje aktivnosti:

1. Nujno je, da takoj preverite, koliko imate zapadlih neplačanih terjatev.
2. Nato preverite stanje dolžnikov, in sicer, ali imajo blokirane tekoče račune, ali zoper njih že potekajo pravdni ali celo izvršilni postopki, ali so insolventni, itd.
3. Nato stopite v stik z dolžniki in se dogovorite za rok plačila vaših terjatev.
4. Pazite na vsebino dogovora, da bo pravilno zapisana.
5. Dogovor sklenite v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
6. Z dogovorom si zavarujte vaše terjatve, in sicer so zavarovanja lahko naslednja:
   • Poroštvo
   • Bančna garancija
   • Menica ali ček
   • Zastava nepremičnine
   • Zastava premičnine
   • Odstop terjatev v zavarovanje
7. Če dolžnik vam ne bo plačal v dogovorjen roku ga na to opomnite in vložite predlog za izvršbo.
8. V določenih primerih je najbolje vložiti takoj predlog za začetek stečajnega postopka.

Zakaj vam priporočam zgornje aktivnosti?

Ker boste tako prišli do plačila vaših terjatev.

V kolikor dolžnik z vami ne bo sodeloval in z njim ne bo možen dogovor o plačilu vaših terjatev, si terjatve lahko zavarujete tudi z začasnimi odredbami.

V času krize bodo dolžniki reševali sebe in svoje podjetje in velikokrat naredili vse, da prenesejo zdravo jedro podjetja ali drugo premoženje na drugo povezano družbo ali na sebe ali svoje sorodnike in prijatelje. Zato je ključno preverjanje dolžnika in pravočasna aktivnost upnikov glede zavarovanja njihovih terjatev.

»Upniki ostanejo brez plačila, ker odlašajo in si pravočasno ne zavarujejo svojih terjatev.«

Zato vam svetujem, da si pravočasno zavarujete vaše terjatve.

V kolikor terjatev ne boste imeli zavarovanih, vas bodo prehiteli drugi upniki, ki si bodo terjatve zavarovali bodisi z dogovorom z dolžniki bodisi v izvršilnem postopku.

V morebitnem stečajnem postopku dolžnika bo vaša terjatev imela status navadne terjatve, za katero je velika verjetnost, da ne bo plačana iz stečajne mase. Po statistiki so v stečajnem postopku upniki, ki imajo navadno terjatev, poplačani zgolj v nekaj odstotkih.

Ko si boste zavarovali vaše terjatve, se bo dogajalo to, da boste brez skrbi, ali vam bodo dolžniki plačali vaše terjatve. Do plačila boste prišli bodisi na podlagi dogovora z dolžnikom, ki ga bo le-ta prostovoljno izpolnil, bodisi iz zavarovanja v izvršilnem ali stečajnem postopku.

Kot je rekel Robert Rolih v svoji knjigi The Million Dollar Decison: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Zato bodite pripravljeni in se izobrazite, kako si zavarovati svoje terjatve.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs