Po novem bodo morale fizične in pravne osebe iz druge države članice EU ali iz tretje države pred ustanovitvijo podjetja, družbe ali pridobitvijo poslovnega deleža v družbi v Sloveniji registrskemu organu ter notarjem z ustreznimi dokazili dokazati izpolnjevanje pogojev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1.

Kaj so ta dokazila?

Tuja oseba bo pristojnemu organu morala predložila:

1. potrdilo o nekaznovanosti – potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine, človekovo zdravje ter splošno varnost ljudi in premoženja;
2. potrdilo, da ni davčni dolžnik ter da ni posredno ali neposredno z več kot 25% udeležena v kapitalu davčnega dolžnika; in
3. potrdilo, da ji ni bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. 

Dokumenti ob predložitvi ne smejo biti starejši od 30 dni. Prav tak pa morajo biti tudi prevedeni pri sodnem tolmaču, saj slovenska sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.Tuji ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika bo moral predložiti izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga bo pridobil od pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 1. in 4. točke 10.a člena ZGD-1 oziroma potrdilo pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 2. in 3. točke 10.a člena ZGD-1.

Na navedeno želim opozoriti predvsem podjetnike oz. vse, ki se boste ukvarjali z ustanovitvami družb ali prenosi poslovnih deležev.

Gre za še eno tehnično zadevo, ki mora biti izpolnjena, da boste ustanovitev družbe ali prenos deleža lahko izvedli.

Ker je ustanavljanje družbe oz. pridobitev poslovnega deleža s strani tuje osebe kompleksen proces, vam svetujem, da se posvetujete s strokovnjakom.

Gregor Verbajs

Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.

Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika.

Zadeva je bila še veliko bolj zakomplicirana, ker je mesec dni pred smrtjo edinega družbenika in direktorja podal odstopno izjavo tudi prokurist.

Ali imate tudi vi enoosebno družbo, kjer ste sami družbenik in direktor?

Kaj se zgodi z enoosebno družbo, če umre edina oseba, ki je hkrati družbenik in direktor?

Kako je z lastništvom v družbah v primeru smrti družbenika in kako ga urediti?

Možnosti sta zgolj dve, prva je, da družbenik ničesar ne naredi, druga je, da se tudi primeri, ki nastanejo po smrti družbenika uredijo.

V kolikor družbenik ne bo storil ničesar bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež družbenika po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju.

V (i) prvem dednem redu so otroci in zakonec po enakih delih, če zapustnik nima otrok v (ii) drugem dednem redu dedujejo starši in zakonec zapustnika, pri čemer dedujejo starši polovico in zakonec polovico, če ni staršev in zakonca dedujejo v (iii) tretjem dednem redu dedi in babice, in sicer polovico po očetovi strani in polovico bo mamini strani.

Če nadaljujem moj v uvodu predstavljen primer, naj dodam, da je družba imela dediče, ki niso želeli prevzeti družbe. Nastala je »mrtva« situacija, ko dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve…), poleg tega pa sodišče glede na izkušnje v nekaj mesecih ne bo ničesar odločilo. Dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, ker je le-ta imela veliko dolgov (nekaj večjih kreditov…).

Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?

Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:

• ali se bodo priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli;
• ali se bodo zapuščini odpovedali;
• ali pa bodo sklenili dedni dogovor in si zapuščino razdelili na podlagi sporazumnega dogovora (po sporazumu lahko poslovni delež družbe deluje zgolj en dedič, ali pa več dedičev skupaj).

Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež.

Zgoraj predstavljena situacija, če družbenik ne naredi ničesar je po mojem mnenju najslabša, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.

Predlagam, da družbenik naredi vsaj eno izmed naslednjih zadev:

• predvidi (družinsko) nasledstvo družbe;
• naredi oporoko;
• uredi interne akte družbe in imenuje še enega zastopnika

Absolutno najboljša zadeva je, da kot družbenik predvidite nasledstvo družbe v okviru katerega uredite naslednje:

• Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;
• Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega, ki je zainteresiran za prevzem družbe;
• V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi osebami uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujete pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, odkupna pravica poslovnega deleža…);

V kolikor ne boste predvideli nasledstva družbe vam svetujem, da napravite vsaj oporoko in v oporoki določite dediča poslovnega deleža.

Zelo koristno je, da poleg oporke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Povsem iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev. V kolikor se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa prokurist ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin, tako, da bo to premoženje družbe varovano.

V kolikor bi družba imela še prokurista, ki bi vodenje prevzel po smrti družbenika, se morate zavedati, da lahko tudi ta prokurist odstopi iz mesta družbe, vendar pa mu po zadnji sodni praksi sodni register ne bo dovolil odstop, če ne bo hkrati imenovan nov direktor ali prokurist. Družba namreč ne more biti brez zastopnika.

Svetujem da v aktih o ustanovitvi ali v družbenih pogodbah uredite oz. predvidite možnost dedovanja in s klavzulami določite pravice in obveznosti novih imetnikov poslovnih deležev.

V kolikor gre za več osebno družbo družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic, ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža, itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.

Sklepno:

• Ne odlašajte z ureditvijo družbe za primer smrti družbenika;
• Predvidite nasledstvo družbe še pred upokojitvijo;
• Napravite oporoko;
• Uredite interne akte in imenujte še enega zastopnika.

V kolikor potrebujete pomoč sem vam prijazno na voljo.

odvetnik Gregor Verbajs

V času, ko se stalno govori o koronavirusu me veseli, da tole berete.

Zavedam se, da trenutno vsa podjetja in posamezniki iščejo rešitve kako omiliti trenutno stanje in kako naprej.

S svojimi zapisi in nasveti na svojem blogu vam želim vsaj malo olajšati vaše vsakodnevne odločitve.

Če ste redni ali občasni bralec bloga, ali naš poslovni partner, bi vam na tem mestu rad povedal, da izjemno cenim vašo pozornost, zaupanje, željo po napredku ter sodelovanje z nami.

Hkrati bi vam rad povedal, da bom vsak teden objavil vsaj en zapis v katerem vam bom sporočil ali opozoril na določene pomembne, prelomne ali presenetljive stvari.

Sedaj pa pojdiva na vsebino…

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, bo pa verjetno objavljen v prihodnjih dneh.

ZIUZEOP je posegel tudi na področje izvršilnih postopkov.

1. Izvršilni postopki in osebni stečaj

ZIUZEOP je določil, da bodo vsi prejemki (delavcem, samostojnim podjetnikom…) izplačani s strani države oz. delodajalca na podlagi ZIUZEOP, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), kot tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Povedano še drugače, izvršba na prejemke, ki bodo izplačani po določilih ZIUZEOP, ne bo dovoljena.

Kaj to pomeni v praksi?

Navedeno pomeni, da bodo iz izvršbe izvzeti naslednji prejemki:

• nadomestila plače delavcev pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter nadomestila plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile;
• izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete;
• začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve;
• enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine oseb;
• finančna pomoč nosilcem in članom kmetije, za namene, da v primeru, če zbolijo zaradi virusa CoVID-19 in nimajo na razpolago začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, lahko za čas bolezni najamejo pomoč;
• nadomestila za plačila priveza v ribiških pristaniščih imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZIZ, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP odložilo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Navedeno pomeni, da se izvršilna dejanja za čas do 31. 5. 2020 (za kolikor bodo po trenutnem zakonu veljali izredni ukrepi) ne bodo opravljala. Povedano še drugače, upniki lahko vsaj 2 meseca nimajo nobenega pravnega varstva za izterjavo svojih terjatev.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZDavP-2, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP zadržalo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Edina izjema so terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

2. Področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja

Zakon uvaja še dodatno domnevo insolventnosti in sicer bo ne glede na 14. člen ZFPPIPP veljalo, in nasproten dokaz ne bo dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če bo za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe.

Domneva insolventnosti bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov (kar pomeni, da tudi v tem času delodajalec ne sme zamujati s plačili plač in prispevkov).

Prav tako novi zakon določa, da ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.

Ukrep se uporablja v času trajanja epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov. Organi družbe, bodo insolvenčne predloge morali začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov.

Poleg tega, da dolžniki sami niso zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, tudi upniki takšen predlog ne morejo vložiti.

Odloženo je tudi odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP traja obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19.

Ukrep iz prejšnjega stavka se bo uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov.

Zakon vzpostavlja tudi domnevo, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije CoVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije CoVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.

Vrhovnega sodišča RS je z odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39, dne 30. 3. 2020 določilo, da postopki stečajev in prisilnih poravnav niso nujni v smislu 83. člena Zakona o sodiščih. Odredba velja do preklica oz. najpozneje do 1. 7. 2020.

Glede na navedeno sodišča praktično, do preklica lahko pa tudi do 1. 7. 2020, ne bodo delala.

odvetnik Gregor Verbajs

Torej…

Najprej poglejmo dogajanje v svetu in pri nas.

Z nekaj stavki, bi lahko zadevo opisali tako:

• »Everything is being cancelled«;
• Znane osebe in politiki so okuženi;
• Meje se zapirajo;
• V realnosti je verjetno veliko slabše, kot kažejo uradni podatki.

Dejstvo je, da se koronavirus hitro širi. To kažejo vsi statistični podatki iz vseh držav, kjer se je virus pojavil.

Države sprejemajo različne ukrepe z namenom, da se epidemijo koronavirusa omeji in čim prej vzpostavi normalno stanje.

V ta namen, se odpovedujejo javne prireditve, prepoveduje zbiranje oseb, omejuje število oseb v trgovskih centrih, zapirajo meje, uvajajo zdravstvene kontrole na mejah, itd.

Veliko znanih oseb (Tom Hanks, Tadej Pogačar, Rudy Gobert, jeseniški hokejist…) je okuženih z virusom in so v karanteni.

Glede na statistiko v posameznih državah se večji izbruh v Sloveniji šele pričakuje.

Koronavirus je in še bo v veliki miri vplival na gospodarstvo, kar se je videlo pri Kitajski (kjer se je celo onesnaževanje zraka izboljšalo).

Vendar…

Razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu. Koronavirus je zgolj »trigger« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, in sicer kako je nastal, kakšne so njegove lastnosti, ali se ga da dejansko zajeziti, ali se bo pojavljal sezonsko kot gripa, ali se bo iznašlo zdravilo, itd.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj mesecev;
• Pregreto gospodarstvo in Koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi;
• Zelo velik problem bo realno povpraševanje, saj bodo ljudje zaradi panike in negotovosti manj trošili, zardi manjšega trošenja pa se bo ohladilo gospodarstvo.
• Evropa ni Kitajska, kjer so državljane lahko zaprli v hiše in jim zagrozili, da v kolikor zapustijo hišo, da jih lahko čaka tudi smrtna obsodba. Politična moč, kultura in mentaliteta ljudi na Kitajskem je drugačna od demokratične Evrope.

Zaradi Koronavirusa in gospodarske krize (recesije) bodo podjetja prej ali slej prisiljena sprejeti nujne ukrepe, na podlagi katerih bodo poskušala preživeti na trgu.

Zaradi vseh zgoraj navedenih razmer si podjetja in podjetniki začnejo postavljati vprašanja:

• Kaj če so naša predvidevanja o trajanju epidemije napačna?
• Kaj če se bo virus pojavljal vsako sezono in ne bomo imeli cepiva?
• Kaj če posel obstane za celo leto?
• Kaj če se gospodarstvo močno ohladi?
• Ali bom lahko preživel krizo?
• Kaj če postanem nelikviden?
• Ali grem lahko v stečaj?
• Kaj lahko naredim z zaposlenimi?
• Ali lahko kako spremenim obstoječe pogodbe?

V teh časih bo skoraj zagotovo prišlo do odpuščanja, pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas se ne bodo podaljševale, pričeli se bodo stečaji, znižale se bodo plače, odrejen bo obvezen dopust za nekatere zaposlene, optimizirale se bodo zaloge, prišlo bo do odloga plačil dobaviteljem, itd.

Skratka…

Da bi se lahko kot podjetje v nastali situaciji, kar najbolje zaščitili vam v nadaljevanju predstavljam praktične ukrepe, ki jih lahko sprejmete takoj.

Kateri so tisti nujni pravni ukrepi, ki jih morate kot podjetje oz. podjetniki sprejeti čim prej:

1. Zavedati se morate, da odvetniki delamo in smo vam na razpolago. Tako tudi naša odvetniška pisarna v teh časih nemoteno deluje in je vam v pomoč. Zaradi izrednih razmer in sprejetih ukrepov je možna komunikacija preko telefona, emaila, konferenčnega klica, ipd. Morebitno dokumentacijo lahko posredujete preko weTransfer, Dropboxa, itd. Ker boste v tem času zagotovo sprejemali določene pravne ukrepe se za pravna vprašanja obrnite na odvetnika, ki vam bo znal najbolje svetovati kako postopati pri posameznih pravnih vprašanjih.
2. Slovenija je že sprejela ukrepe za pomoč gospodarstvu, zato v kolikor izpolnjujete pogoje za pridobitev »državne pomoči« in pomoč potrebujete jo čim prej pridobite, ukrepi pa so zlasti naslednji:
   • Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Na podlagi besedila zakona imate kot delodajalec pod različnimi pogoji pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač;
   • Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Pravico do likvidnostnega kredita bodo imela podjetja, ki se ukvarjajo s hotelirstvom, gostinstvom, turizmom, transportom, avtomobilsko industrijo, predelovalno dejavnost. Več o tem si lahko preberete na https://podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/687-ukrepi-slovenskega-podjetniskega-sklada-za-omilitev-posledic-koronavirusa
3. Kot delodajalec lahko sprejmete ustrezne ukrepe pri zaposlenih na način, da zaščitite svojo dejavnost, ter hkrati ne kršite obveznosti delavca. V spodnji sliki so trenutne zakonske možnosti in tudi možnosti na podlagi Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače:

4. Optimizirajte svoje poslovanje na način, da optimizirate zaloge, pregledate poslovanje in ugotovite, kje lahko trenutno največ pridobite in se fokusirajte na ta del poslovanja, z dobavitelji se poskušate dogovoriti za odlog plačil, itd.
5. Preglejte veljavne pravne posle (pogodbe) in poskusite ugotoviti, ali trenutna pandemija koronavirusa neposredno vpliva na katero od pogodb na način, da se zmanjšuje število naročil ali strank, ali da je celo določena dejavnost povsem zaustavljena, posledično pa prihaja do manjših prihodkov. Upoštevati je potrebno, da je trenutna pandemija višja sila, ki je prišla nepričakovano, še vedno je trenutno nepremagljiva in predstavlja zunanji dogodek, neodvisen od pogodbenih strank. Po mojem mnenju je kljub vsemu smiselno, da se pogodbe ohranjajo v veljavi, vendar pa naj riziko trenutnega stanja nosita obe pogodbeni stranki, predvsem z namenom, da se izognete situaciji, da bi prihajalo do odpovedi pogodb, ki imajo negativne posledice tako za eno kot za drugo stranko.
6. V primeru, da bi postali insolventni morate sprejeti ukrepe skladne z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ukrepi se lahko nanašajo na dokapitalizacijo podjetja, bodisi s stvarnimi vložki ali denarnimi vložki. Z upniki se lahko dogovorite za zmanjšanje in odložitev zapadlosti obveznosti. Lahko pa začnete različne postopke, ki so vam zakonsko na voljo (poenostavljena prisilna poravnava, prisilna poravnava…).

Za konec…

Verjamem, da bodo prišli boljši časi in da pandemija ne bo trajala dolgo.

Ta čas lahko kot podjetnik oz. podjetje izkoristite za izboljšanje, in sicer na naslednji način:

• Izboljšate se v tehnologiji (preizkusite v webinarju, konferenčnih klicih, delate na daljavo od doma, uvedete nove tehnologije…);
• Pridobite nove veščine (dodatno se izobražujete na svojem področju ali na novih področjih);
• Pripravite nove marketinške pristope (predvsem on-line, saj trendi in statistika kaže, da gre vse na splet in on-line ter v umetno inteligenco);
• Razmislite o novem poslovnem modelu delovanja;
• Izvedete reorganizacijo;
• Preizkusite nove poslovne ideje;
• In najbolj pomembno… Medtem ko drugi gledajo zgolj poročila, lahko vi iščite nove priložnosti in razmišljajte o njih, ter si v tem času pridobite poslovno prednost in prehitite konkurenco. Seveda spremljajte poročila in glejte novice, vendar hkrati iščite nove možnosti.

Kot je rekel Robert Rolih: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Ali je šel vas dolžnik po izvršbi še v stečaj in niste dobili plačila?

Takšne zgodbe gledam vsak dan in vas moram pomiriti.

Ni vaša krivda, da izvršba ni bila uspešna in da niste dobili plačila.

Namreč izvršba ni tako preprosta kot misli večina ljudi, podjetnikov, direktorjev, družbenikov in zaposlenih v družbi.

Vendar naj vas pomirim in povem, da je izvršba lahko zelo učinkovita, le pravilno in pravočasno se jo je potrebno lotiti. Največkrat že v fazi sklepanja pogodb.

Vendar naj vam najprej povem nekaj misli o izvršbi.

Če je atletika kraljica športa, potem je izvršba kraljica civilnega prava.

Se sprašujete zakaj?

Zato, ker šele v izvršbi dobite tisto po kar ste prišli k odvetniku.

Bodisi dobite plačilo svoje terjatve ali pa kakšno nedenarno izpolnitev (na primer izselitev najemnika iz poslovnega prostora ali stanovanja).

Dolžniki pogosto ne izpolnijo svojo obveznost prostovoljno oziroma takoj, ko lahko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev.

Izvršba oziroma izvršilni postopek je zato zelo pomemben postopek, čeprav se mu v praksi ne posveča velike pozornosti.

V nadaljevanju bom predstavil bistvo izvršilnega postopka in v kratkem opisal njegove značilnosti ter povedal kakšen pravniški trik, kako priti čim hitreje do poplačila.

Uvedba izvršilnega postopka

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika.

V praksi poznamo dve vrsti izvršbi, ena je izvršba na podlagi izvršilnega naslova, druga pa je izvršba na podlagi verodostojne listine.

Razlike in lastnosti vam bom podrobno predstavil v nadaljevanju in vam bo takoj vse kristalno jasno.

1. Izvršilni naslov

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se vloži, ko ima upnik že pridobljen izvršilni naslov, izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vloži na podlagi verodostojne listine in predstavlja nekakšno izjemo od klasične izvršbe.

Kaj pa je izvršilni naslov in kaj verodostojna listina?

No poglejva.

Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna naslednje izvršilne naslove:

1. Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava – Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
2. Izvršljiv notarski zapis – Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
3. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sedaj se zagotovo sprašujete kakšna je prednost izvršilnega naslova?

Če izvzamem sodne odločbe (ki jih je potrebno pridobiti v sodnem postopku) ostane nam najbolj praktičen izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa. Včasih ne gre drugače in moramo v sodni postopek, velikokrat se je mogoče s pravilnim pravnim postopanjem izogniti poznejšemu pravdnemu postopku.

Naj vam povem tako.

V kolikor imate izvršilni naslov (npr. najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa) boste lahko takoj po poteku najemnega razmerja vložili predlog za izvršbo in pričeli z opravljanjem izvršilnih dejanj (izselitev najemnika in izterjavo najemnin).

V kolikor pa nimate izvršilnega naslova boste morali najprej v tožbo, da dobite sodbo in boste šele na podlagi sodbe lahko vložili predlog za izvršbo.

Povedano še drugače.

Vaš najemnik bo lahko uporabljal vašo nepremičnino približno 3 leta (ko boste zoper njega vodili sodni postopek), pri tem boste morali plačati sodne stroške (odvetnika, sodne takse…) in zelo velika verjetnost je, da ko boste dobili sodbo, bo šel vaš dolžnik že v stečaj.

Upam, da sem vam dovolj jasno predstavil koristi izvršilnega naslova.

Torej, naslednjič naj vam odvetnik sestavi odlično pogodbo, nato pa jo obvezno sklenite v obliki notarskega zapisa oziroma jo naj notar potrdi v obliki notarskega zapisa.

Izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe

Ko boste na podlagi izvršilnega naslova vložili predlog za izvršbo morate navesti tudi izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe.

Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva, odvisno od tipa terjatve, ki jo ima do dolžnika.

Terjatve delimo na denarne in nedenarne, slednje pa na tiste, ki jih lahko izpolni samo dolžnik osebno in tiste, ki jih lahko izpolni tudi tretja oseba.

Najpogostejše terjatve so denarne terjatve, s katerimi upnik od dolžnika zahteva plačilo denarja.

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo:

• • prodajo premičnin,
  • prodajo nepremičnin,
  • prenos denarne terjatve,
  • vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • prodajo deleža družbenika in
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (banke).

Naj tukaj vam takoj povem eno skrivnost.

Po zakonu lahko izvršilnemu sodišču predlagate, da samo preveri premoženje dolžnika, tako, da vam v večini primerov ne bo potrebno iskati premoženja dolžnika.

Ali ni to super?

No pojdiva dalje.

Omejitev izvršbe in nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi

Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Tukaj vas moram opozoriti na nekaj zelo pomembnega, kar veliko upnikov spregleda.

Bodite pozorni, da v kolikor je sodišče ustavilo izvršbo na vsa izvršilna sredstva in v pritožbenem roku niste predlagali novo izvršilno sredstvo ali zahtevali od dolžnika predložitev seznama premoženja, je izvršilni postopek ustavljen.

Morali boste ponovno vložiti predlog za izvršbo in ponovno plačati sodno takso.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Dolžnik lahko zoper predlagano izvršbo ugovarja, ugovor pa mora biti obrazložen.

Dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži ugovor tudi tretja oseba, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. v kolikor izvršitelj zarubi predmet, ki ni od dolžnika, ali zakonec ugovarja, da gre za skupno premoženje…) in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. V primeru, da bo upnik ugovoru nasprotoval, bo morala tretja oseba tožiti na nedopustnost izvršbe ter predlagati odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka.

Tukaj naj vam povem, da je v praksi daleč največ ugovorov tretjih vloženih s strani zakonskih partnerjev.

Ker zakonca ali zunajzakonska partnerja pozabita urediti skupno premoženje, imata lahko nato v izvršbi veliko problemov.

Zato vam svetujem, da si vedno uredite premoženje z zakoncem. Zlasti je to pomembno tam, kjer je vključeno podjetniško premoženje (saj se spomnite zgodbe o ločitvi lastnika Amazona).

Izvršba na nepremičnine

Verjetno najbolj uspešna in tudi “grozeča” izvršba je izvršba na nepremičnine.

V kolikor se predlaga izvršba na nepremičnine vsak upnik hitro plača dolg, razen če je dolg zelo velik in ga ne more plačati drugače kot s prodajo nepremičnine.

Izvršbo na nepremičnine vodi sodišče z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

Nepremičnina se proda na javni dražbi.

2. Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je nekakšna “bližnjica” do pridobitve izvršilnega naslova.

Zakaj bližnjica?

Bližnjica zato, ker lahko na podlagi verodostojne listine predlagate izdajo sklepa o izvršbi in v kolikor dolžnik ne bo vložil ugovora ste pridobili izvršilni naslov – sklep o izvršbi.

V kolikor pa dolžnik vloži ugovor pa se postopek nadaljuje v pravdnem postopku kot klasična tožba.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte (podjetnike, gospodarske družbe), saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve.

Verodostojna listina je:

• • faktura (račun),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, 
  • obračun obresti in 
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista). 

Ker gre za izjemo od klasične izvršbe, zakon za izvršbo na podlagi verodostojne listine predpisuje tudi poseben postopek v primeru ugovora dolžnika, ker v primeru verodostojne listine terjatev ni nujno nesporna oziroma pravnomočno ugotovljena.

Za razliko od splošne ureditve, se v primeru vloženega ugovora šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v pravdi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

3. Izvršilni stroški

Izvršilni postopek pa kljub dejstvu, da je zadnji postopek pred poplačilom upnika lahko predstavlja veliko stroškov upniku.

Seveda upnik te stroške nato prijavi v izvršilnem postopku in mu jih mora dolžnik povrniti, vendar pa je velikokrat lahko izvršba neuspešna, stroški upniku pa ostanejo.

Vendar mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj sicer sodišče ustavi izvršbo.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (sodne takse, stroški odvetnika, izvršitelja, izvedencev… ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Prav tako mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Zagotovo si ne želite, da bi dolžniku morali plačati njegove izvršilne stroške, zato bodite v postopku previdni. Še bolje pa je, da za postopek izvršbe angažirate odvetnika.

Povrnitev izvršilnih stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

Naj vam tukaj kar takoj povem, da morate v skladu s sodno prakso predlagati povrnitev stroškov v roku 30 dni, ko so nastali.

To pomeni, da takoj ko dobite obračun izvršitelja za njegove stroške, morate te stroške takoj prijaviti sodišču in zahtevati, da sodišče izda sklep, da je te stroške dolžan plačati dolžnik.

Sicer jih boste plačali sami.

Sklep

Izvršilni postopek je zelo pomemben postopek.

Pomemben je zlasti za podjetnike in gospodarske družbe ter tudi fizične osebe.

Pomembno je, da upnik postopek aktivno vodi in tudi sam aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

Vsem, ki se izvršilnih postopkov lotijo sami želim svetovati, da izvršilni postopek ne pomeni zgolj elektronsko vložitev predloga za izvršbo in s strani sodišča izdan sklep o izvršbi.

Takrat se zabava šele začne.

Iz prakse vem, da se veliko izvršilnih postopkov nesrečno zaključi zgolj zato, ker jih upniki ne vodijo pravilno.

Sodišče je pristojno za opravo prisilne izvršitve terjatve, vendar ne na lastno iniciativo, zato je zelo pomembno, da upnik aktivno sodeluje v postopku, spodbuja sodišče (z urgencami, nadzorstvenimi pritožbami…), išče premoženje, predlaga morebitno novo izvršilno sredstvo in tako dalje.

Nespametno bi bilo, po pridobljeni pravnomočni in izvršljivi sodbi, podcenjevati izvršilni postopek in ostati brez poplačila.

Če ste prebrali do sem se vam zahvaljujem za prebrani članek.

Svetujem vam, da pravni problem od začetka rešujete z odvetnikom, in sicer od sklenitve pogodbe dalje.

Verjamem, da je korist odvetnika večja od njegovih stroškov.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs

Razlog za to pa je zelo preprost.

V času recesije, ko se je gospodarstvo za trenutek “ustavilo”, so se vodilni v podjetjih zbali in nehali plačevati račune ali pa so špekulirali in odlagali plačilo, češ bomo videli kaj bo.

Podjetja so prišla v situacijo, da niso plačevala računov, vendar tudi drugi njim niso plačevali računov.

Tako pride do primerov, ko je vsako podjetje upnik in dolžnik hkrati.

Dolžnike pa je vedno težje pripraviti do plačila.

Če so včasih plačali po prijaznem klicu upnika, danes plačajo šele po vloženem izvršilnem predlogu, včasih pa tudi to ne.

Tukaj ne bom razlagal načinov kako so se podjetja znašla v recesiji in preživela, ampak vam želim samo ponuditi najbolj enostaven način za izračun obresti.

Največ predlogov za izvršbo je vloženih na podlagi verodostojne listine, saj je postopek preprost, odzivnost sodišča pa zelo hitra.

Velikokrat se zgodi, da dolžnik na sklep o izvršbi, ki ga izda sodišče, niti ne odgovori in tako postane sklep o izvršbi (po poteku roka za ugovor) pravnomočen.

Namen članka je, da vam olajšam izračun pogodbenih ali zamudnih obresti in vam svetujem pri vložitvi izvršilnega predloga.

Poznamo pogodbene in zamudne obresti.

O obrestih sem pisal v svojem članku in vam svetujem, da ga preberete, saj boste le tako razumeli namen posameznih obresti.

Kot upnik boste svoje terjatve najlažje uveljavljali preko portala za vlaganje izvršbe, ki se nahaja na internetni strani eSodstvo.

Portal eSodstvo je enostavno uporaben, na njem se registrirate in nato sledite elektronskemu obrazcu ter ga v celoti izpolnite.

Vendar svetujem, da si preberete navodila za izpolnjevanje obrazcev, saj v primeru, da napačno izpolnite obrazec, sodišče le-tega ne bo upoštevalo, težavo pa boste imeli tudi pri vračilu plačane sodne takse. Sodišče bo postopek začelo voditi šele po plačilu sodne takse.

Na podlagi verodostojne listine lahko vložite izvršilni predlog. Zelo pomembno je, da pravilno obračunate pogodbene in zamudne obresti ter samo terjatev.

Navesti morate listino, na podlagi katere izkazujete terjatev, in datum zapadlosti terjatve.

Od datuma zapadlosti terjatve dalje tečejo zamudne obresti, ki so lahko zakonsko ali pogodbeno določene.

Namen vsakega upnika je, da poleg glavne terjatve pridobi še obresti, bodisi pogodbene ali zamudne.

Predlagam, da naredite obračun obresti in jih v izvršilnem predlogu navedete poleg glavne terjatve. Pri izračunu obresti so v pomoč spletni izračuni obresti, saj na zelo hiter in preprost način izračunajo višino obresti.

V ta namen vam spodaj posredujem dva internetna naslova, na katerih lahko opravite izračun obresti.

Na koncu bi vas spomnil še na procesne obresti, ki tečejo od vložitve izvršilnega predloga pri sodišču. Te obresti morate zahtevati, kajti drugače vam ne pripadajo.

Če povzamem morate biti pozorni na tri stvari:

• na glavno terjatev, ki jo imate do dolžnika;
• na obresti, ki vam pripadajo, bodisi pogodbene ali zakonske ter
• na procesne obresti, ki tečejo od vložitve izvršilnega predloga dalje.

Želim vam, da vam dolžniki vaše terjatve čim prej plačajo.

Izračun zakonskih in pogodbenih zamudnih obresti Vrhovno sodišče RS

Izračun zakonskih zamudnih obresti, portal IUS-SOFTWARE

odvetnik Gregor Verbajs

Pa vendar mislim, da je dobro, da vam na kratko in sistematično povem kaj so pogodbene in kaj zamudne obresti.

In tudi v kakšni višini lahko zahtevate ene in druge.

Predvsem pa kako si boste obresti najlažje izračunali.

Pisal sem o posojilni pogodbi in o različnih oblikah zavarovanja (poroštvo, hipoteka…).

Za boljše razumevanje posojilne pogodbe sem vam pripravil članek o obrestih.

V praksi je tudi premalo poudarka na razlikovanju med pogodbenimi in zamudnimi obrestmi. Želim vam predstaviti vaše možnosti pri dogovoru glede vrste in višine obresti.

Obresti

Obresti so urejene v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in sicer od 374. do 383. člena OZ. Zamudne obresti pa ureja še Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1).

Pravna teorija obresti opredeljuje kot plačilo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari, ki se zaračunava v odstotku od vsote glavne terjatve in po času, v katerem uporaba traja.

Povedano bolj preprosto so obresti cena denarja.

Poleg glavnice dolguje dolžnik tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

Obresti so nadomestilo za uporabo denarja, njihov pravni temelj pa je lahko pravni posel (na primer posojilna pogodba, ki jo skleneta upnik in dolžnik) ali drugo pravno dejstvo (na primer nastop zamude s plačilom izposojenega denarja).

Iz teh dveh pravnih temeljev izhaja naslednja delitev obresti na zamudne in pogodbene obresti.

Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za kršitev obveznosti plačila določenega denarnega zneska ob zapadlosti.

Če ne vrnete izposojenega denarja, vam od trenutka, ko poteče rok za vrnitev denarja, začnejo teči zamudne obresti. Zamudne obresti tečejo v obdobju od nastanka zamude (zapadlosti denarne obveznosti) do plačila denarne obveznosti. Ves čas, ko po zapadlosti obveznosti izposojenega denarja ne vrnete, tečejo zamudne obresti.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se upnik in dolžnik s pogodbo dogovorita.

Tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti in prenehajo teči z zapadlostjo obveznosti (tečejo v času, ko je na primer posojilna pogodba v veljavi in prenehajo teči, ko nastopi datum, ko je posojilo potrebno vrniti). Upnik in dolžnik pa se lahko dogovorita, da pogodbene obresti tečejo v drugačnem obdobju, kot le v času od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.

Obresti so določene v odstotku od zneska, ki predstavlja glavnico denarne obveznosti za določeno obdobje.

V nadaljevanju bom pojasnil, da se stranki lahko dogovorita za višino obrestne mere pogodbenih obresti kot tudi za višino zamudnih obresti.

Načeloma stranki v pogodbi določita odstotek obrestne mere, po kateri se bodo obresti obračunale. Lahko pa se zgodi, da obrestna mera ni določena.

Tudi za obresti, tako kot za predmet obveznosti, velja, da mora biti obrestna mera določena ali določljiva. Obrestna mera bo določena, kadar je v pogodbi izrecno izražena z absolutnim številom odstotnih točk (na primer, da mora dolžnik plačati poleg glavnice obresti po obrestni meri 10% letno). Obrestna mera je določljiva, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti (na primer pogodbena obrestna mera je EURIBOR 2% letno). Določljiva obrestna mera se tako oblikuje na določenem bančnem trgu, pri čemer pa imata upnik in dolžnik možnost dogovora, da bo pogodbeno določena obrestna mera enaka obrestni meri na trgu ali da bo za določeno število odstotnih točk višja ali nižja, kot obrestna mera na trgu.

Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače.

Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Lahko pa je v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

S tem členom OZ določa prepoved obrestnih obresti, ki velja tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti. Če sta upnik in dolžnik dogovorjena za pogodbene obresti, ki so zapadle in so neplačane, ali zamudne obresti, ki so zapadle in so neplačane, na te obresti ne morejo teči dodatne obresti.

Stranke s pogodbo ne morejo izključiti pravilo prepovedi obrestnih obresti, ker zakon predvideva ničnost za tako pogodbeno določilo. Dopusten pa je dogovor, da se obrestna mera zviša, če dolžnik zamudi s plačilom zapadlih obresti.

Oderuške obresti

Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti po ZPOMZO-1 je 8%. Domneva se, da če je dogovorjena obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti več kot 12%, gre za oderuške obresti.

V primeru, da želi dolžnik dokazati ničnost oderuške pogodbe (ničnost določa 119. člen OZ) mora dokazati subjektivni in objektivni element.

Objektivni element je obstoj nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je okoliščina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Vendar pa je pri oderuških obrestih dokazno breme prevaljeno na upnika in je tako olajšan dokazni položaj dolžnika, ki je pogosto ekonomsko šibkejša stranka razmerja.

Če upniku ne uspe izpodbiti domneve o oderuških obrestih, je pogodbeno določilo o višini obrestne mere zamudnih ali pogodbenih obresti nično, vendar le v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti.

Zamudne obresti

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti po OZ znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. ZPOMZO-1 določa, da je letna obrestna mera zamudnih obresti 8%. Lahko bi določal da je višja, kar je v preteklosti tudi bila.

Ker je ZPOMZO-1 glede na OZ specialnejši in ker že sam OZ določa, da velja letna obrestna mera 8%, če kakšen drug predpis ne določa drugače, se v pravnem prometu za zamudne obresti uporablja ZPOMZO-1, tako, da znaša obrestna mera zamudnih obresti trenutno 8% letno, če pa bi ZPOMZO-1 določal drugačno obrestno mero kot OZ, pa bi se uporabila obrestna mera določena po ZPOMZO-1.

Zamudne obresti imajo dvojno funkcijo.

Prva je nadomestilo za uporabo denarja v obdobju, ko je stranka v zamudi.

Druga je kaznovalna, saj dolžnika spodbuja k pravočasni izpolnitvi obveznosti.

Da nekdo postane zavezan za plačilo zamudnih obresti, ker ni pravočasno izpolnil pogodbene obveznosti, morata biti izpolnjeni dve predpostavki.

Nastati mora zamuda, ki ima objektivne znake protipravnega stanja. Stranka pride v zamudo, če svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev.

Vendar pa stranka ne pride v zamudo, če ima stranka pravico odkloniti svojo obveznost (uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, uveljavlja ugovor ogroženosti izpolnitve, če uresniči pravico odstopa od pogodbe).

Druga predpostavka je, da mora vzrok za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti.

Domneva se, da vzrok za kršitev izvira iz sfere te pogodbene stranke, vendar vedno lahko dokaže nasprotno.

Obrestna mera po ZPOMZO-1 se uporablja samo, če se stranki o višini obrestne mere zamudnih obresti ne dogovorita drugače, saj OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti služi strankam kot navodilo, v katerih mejah naj urejata medsebojna pravna razmerja in se uporablja le, če se ne dogovorita drugače.

Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda. Vendar ima upnik v primeru, da je škoda, ki mu je nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

To so procesne obresti, za katere velja izjema od načela prepovedi obrestnih obresti, ki smo jih razložili zgoraj.

Zato upnik ob vložitvi tožbe natekle obresti uveljavlja tako, da sešteje vse zapadle in neplačane pogodbene oziroma zamudne obresti za obdobje do vložitve tožbe, s katero uveljavlja zahtevek za njihovo plačilo poleg same glavnice. Od vložitve tožbe dalje pa zahteva obresti od vložitve tožbe do plačila.

Pogodbene obresti

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

Če so pogodbene obresti dogovorjene, stranki pa nista določili obrestne mere in zapadlosti, je višina obrestne mere 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, razen če se dogovorita za drugačno zapadlost.

Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. To pravilo ne velja za zamude obresti. Te tečejo od nastanka zamude do njenega plačila.

Določbe OZ o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudi za druge obveznosti, pri katerih so predmeti stvari, določeni po vrsti. Ta določba se uporablja za nadomestne stvari, ki pa niso denar. Nadomestne stvari so posamezni kosi, ki nimajo nobenega svojskega pomena in jih lahko med seboj zamenjujemo. Primer so žito, vino, olje, zlato itd. Če so dogovorjene obresti za uporabo določene količine nadomestne stvari, se tudi plačujejo v stvareh iste vrste, kot je glavnica.

S tem člankom sem želel približati pomen obresti predvsem pri posojilni pogodbi.

Za posojilno pogodbo sem napisal svoj članek, ki je v povezavi s tem.

Predlagam, da oba članka dobro preberete, saj boste le tako dobro razumeli posojilno pogodbo in obresti, ki jih boste določili v njej.

Za varnost v pravnem prometu vam bom napisal še veliko člankov, katerih namen je, da vam pomagam pri pravnih zadevah.

Vljudno vas vabim k branju tudi drugih člankov.

odvetnik Gregor Verbajs