V tem zapisu vam bom predstavil pravni posel s katerim je najbolje prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti in kako to narediti.

Vendar preden vam predstavim pravi pravni posel si poglejva stanje na kripto trgu oziroma kaj se dogaja z Blockchain tehnologijo.

• Kripto trg in Blockchain tehnologija

Z Blockchain tehnologijo sem se sam srečal nekje leta 2015, vendar zgolj bežno in sicer s strani prijateljev, ki so se s to tehnologijo ukvarjali bolj resno.

Resno sem se začel ukvarjati s kriptovalutami leta 2018, ravno, ko se je začel medvedji trend in se ni dogajalo kaj veliko.

Vendar se je čakanje splačalo in leta 2020 se je začela tista strma in enormna rast kriptovalut.

Iz pogovorov z ljudmi ugotavljam, da jim ni povsem jasno kaj kriptovalute so in na čem temeljijo. Ne zavedajo se, da ne gre »kar za nekaj«, ampak gre za tehnologijo Blockchain.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Pred dnevi sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek. Očitno vedno več ljudi spoznava, da kriptovalute niso »kar nekaj«, ampak, da temeljijo na tehnologiji Blockchain, ki je tehnologija prihodnosti.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT (digitalna edinstvena lastnina), virtualni svetovi, kripto igre, itd.

Sedaj si poglejva pravi pravni posel za razdelitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje.

• Skupno premoženje

Preden se odločite, da bosta z zakoncem ali partnerjem v zunajzakonski skupnosti uredila kriptovalute, morata ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev oziroma partnerjev.

V kolikor so posebno premoženje enega zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti potem kriptovalute ne moreta deliti, kot je določeno v tem zapisu.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, pa je kriptovalute najbolje deliti na način kot ga vam bom predstavil v tem zapisu.

Da boste lažje ugotovili, ali so kriptovalute skupno ali posebno premoženje, vam spodaj navajam definicijo kot je določena v Družinskem zakoniku.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Po zadnjem zapisu, kjer sem opozoril, da darilna pogodba ni dober pravni posel za prenos kriptovalut me je veliko ljudi vprašalo, zakaj je pravni posel sploh potreben. Ali ne bi bilo najbolje samo izročiti »private key« ali prenakazati kriptovalute in je zadeva urejena?

Torej zakaj je potrebno s pravnim poslom urediti delitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje?

Kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, tako kot premičnine, delnice, nepremičnine, itd. In premoženje med osebami se deli s pravnim poslom med njimi, ker drugače kot s pravnim poslom med osebami ni mogoče urejati premoženja oz. lastništva premoženja oz. imetništva kriptovalut.

Povedano še drugače, če zakoncu zgolj izročite »private key«, s tem še nista uredila skupnega premoženja, ker se zakonec lahko pozneje premisli in se postavi na stališče, da je vam ključ podaril in da ga kot darilo zahteva nazaj (v primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti, itd.).

Skratka, če nimate ustreznega pravnega posla se izpostavite rizikom, ki so sem jih opisal v prejšnjem zapisu na blogu.

• Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja

V 71. členu Družinskega zakonika je določeno, da se skupno premoženje zakoncev (in partnerjev v zunajzakonski skupnosti) razdeli, če njuna zakonska zveza (ali skupnost) preneha.

Med trajanjem zakonske zveze (in tudi zunajzakonske skupnosti) se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Glede na navedeno vam svetujem, da kriptovalute, ki predstavljajo skupno premoženje, razdelite na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ker boste tako imeli celovito urejeno premoženje nasproti zakoncu in tretjim osebam.

Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja mora vsebovati:

• sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja;
• sporazum zakoncev o deležih na skupnem premoženju;
• sporazum zakoncev o načinu delitve skupnega premoženja;
• sporazum o načinu in času prenosa kriptovalut;
• podatke o kriptovalutah (količina, vrsta, denarnice, itd…).

V izogib vsakega dvoma naj povem, da se v sporazum ne vpisuje »privete key«, tako, da je strah pred tem, da bi odvetnik ali kdo tretji prišel do »privete key-a« odveč.

Ker Zakon o notariatu določa, da morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema potrjene ali sklenjene v obliki notarskega zapisa, mora biti sporazum v obliki notarskega zapisa.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre pri kriptovalutah za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznano. Kot opažam med kolegi pravniki pa prihaja do nejasnosti glede tega kaj pomenijo obligacijske pogodbe med zakoncema ali partnerjema, ter kaj pametne pogodbe na Blockchain-u.

Pri sklepanju takšnih sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja sam svetujem tri možne načine izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec oziroma partner zgolj zaveže, da bo na v denarnico drugega zakonca ali partnerja na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec oziroma partner) v dogovorjenem roku prenesel določeno kriptovaluto ali več teh;
• drugi je, da prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma prenese določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto prejel, saj je prenos možen v realnem času podpisa sporazuma;
• tretji je, da je prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma že prenesel določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto že prejel pred sklenitvijo sporazuma in v sporazumu vse to ugotovita.

V praksi sem opazil, da je najbolj pogost drugi in tretji način.

• Kako upravljati s kriptovalutami, če ne boste sklenili sporazuma o delitvi skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca oziroma partnerja v zunajzakonski skupnosti upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema oziroma partnerjema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Glede upravljanja s kriptovalutami imamo na podlagi Družinskega zakonika dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita. Verjetno ta situacija v praksi ni najbolj praktična.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec oziroma partner nekoč (med zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost ali v trenutku prenehanja zveze ali skupnosti) prvemu zakoncu oziroma partnerju očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez njegovega soglasja.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca oziroma partnerja ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec oziroma partner ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Kriptovalute kot skupno premoženje odpirajo številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Da se ne bi zapletli v zanimiva in zahtevna vprašanja vam svetujem ureditev kriptovalut s sporazumom o delitvi skupnega premoženja.

• Prednost sporazuma pri morebitni obdavčitvi kriptovalut

Povsem jasno je bilo, da bo prej ali slej država obdavčila kriptovalute. Pravzaprav je regulacija kriptovalut dobrodošla, saj se tako poveča zaupanje v trgovanje s kriptovalutami in predvidljivost obdavčitve.

Predlog novega načina obdavčenja kriptovalut je FURS napovedal najprej 30.08.2021 in nato dodatno še 31.08.2021. Gre za korenito spremembo, saj bi po predlogu FURS fizične osebe izbirale med obdavčitvijo 10 odstotkov od vnovčenega zneska (izplačanega zneska na račun) oziroma 25 odstotkov od ustvarjenega dobička. Obdavčen ne bo bil vnovčen znesek do 15.000,00 EUR na leto.

Torej koliko davka bi torej plačala fizična oseba, ki je kriptovaluto kupila po ceni 4.000,00 EUR, prodala pa za 40.000,00 EUR? V tem primeru bi od 40.000,00 EUR odšteli 15.000,00 EUR (kot olajšavo) in dobili 25.000,00 EUR,  od tega zneska pa se bo obračunal 10 odstotni davek, pri čemer bi davek znašal 2.500,00 EUR. To velja le za fizične osebe in ne za pravne osebe, za katere velja 19% davek na prihodek.

Bolj zapleten in dlje časa trajajoč bo postopek, če bo imetnik kriptovalut želel plačati davek od dobička.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje jih je nujno urediti tudi zaradi obdavčitve. Za vsakega zakonca posebej se bo računala obdavčitev. Vsak zakonec pa bo lahko uveljavljal olajšavo v višini 15.000,00 EUR.

• Sklep

Vsi, ki so do sedaj prenesli kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti so mi navajali naslednje razloge:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja, itd.

Večina strank mi je ob sestavljanju sporazuma pojasnilo, da so odlašali s sklenitvijo sporazuma o delitvi kriptovalut, ker niso našli kompetentnega pravnega strokovnjaka, ki bi se spoznal na kriptovalute.

Verjamem, da je v tem trenutku pravnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in jih razumejo relativno malo. Zato vam svetujem previdnost pri sklepanju pravnih poslov oziroma se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja, ter pozna pravo in možnosti urejanja kriptovalut med zakoncema ali partnerjema.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev, predvsem pa seveda nikomur ne posredujte »private key«.

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir slike na naslovnici: hhlaw.ca

In res je tako.

V Wuhanu na Kitajskem so 1. marca 2020 odprli državne urade in takoj našteli rekordno število parov, ki so vložili zahtevo za razvezo zakonske zveze.

Seveda v času izolacije lahko pride tudi do še večje povezave s partnerjem in tudi do novih rojstev, vendar pa to (načeloma) ne povzroči pravnega urejanja zadev med partnerjema.

Posledice, ki so glede razveze nastale v Wuhanu je bilo mogoče pričakovati tudi pri nas in verjetno povsod, kjer so bili ljudje vsaj nekaj časa izolirani.

Zakaj je temu tako?

Verjetno zato, ker so v času samoizolacije na preizkušnji tudi medosebni odnosi, saj smo več časa doma in s partnerjem ter ni »prostora za pobeg« v primeru spora, ampak se je potrebno s sporom soočiti.

Vendar ne glede na razlog razveze, bi rad opozoril na nekaj stvari v samem postopku razveze.

Kakšne posledice sploh ima razveza?

Sklenitev zakonske zveze ima posledice na premoženjskopravnem področju zakoncev in tudi na področju pravic in obveznosti do skupnih otrok.

Razveza zakonske zveze predstavlja razlog za določitev skrbništva, stikov in preživljanja otrok ter seveda razlog za delitev skupnega premoženja.

Pogosta zmota zakoncev je, da se premoženje zakoncev deli skladno s finančnimi deleži, ki jih je posamezni zakonec prispeval s plačo ali iz pridobivanja na podlagi drugih poslovnih dejavnosti.

Dejstvo je, da velja zakonska domneva, da se premoženje zakoncev deli v razmerju 50 : 50 %, razen če posamezni zakonec ne dokaže, da je bil njegov prispevek večji, pri čemer se v prispevek upošteva vse, tudi skrb za otroke in upravljanje domačega gospodinjstva.

Razveza je formalni postopek in je možna na sodišču ali pri notarju

Zakonsko skupnost je treba v primeru razveze oz. ločitve razvezati.

Razveza zakonske zveze se lahko opravi pred sodiščem, pri čemer se postopek za razvezo pred sodiščem lahko začne sporazumno na predlog obeh zakoncev ali s strani enega zakonca.

Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati.

Razveza na sodišču je dokaj tipska in sodišče zgolj zasliši vsakega od zakoncev ter na koncu ugotovi, da je zakonska zveza prenehala, in nekdanja zakonca sta razvezana.

Želel bi opozoriti, da sodišče ne razdeli tudi premoženja med zakoncema, saj je to ločen postopek.

Po novem Družinskem zakoniku je mogoča tudi sporazumna razveza pred notarjem (notarska ločitev), ki jo sam priporočam, saj je le-ta sporazumna in zelo hitra. Je pa za takšno ločitev nekaj pogojev, in sicer, da zakonca nimata skupnih otrok nad katerim izvajata starševsko skrb, da skleneta tudi sporazum o skupnem premoženju, ter se dogovorita kdo ostane ali postane najemnik skupnega stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje.

Delitev skupnega premoženja

Delitev skupnega premoženja je poseben postopek, v katerem je potrebno ugotoviti obseg skupnega premoženja in razdeliti skupno premoženje.

Posebno premoženje zakoncev (ali posameznega zakonca) je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga.

V posebno premoženje spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze, kot na primer na podlagi darila ali dediščine.

V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot so na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec ali zunajzakonski partner iz naslova raznih odlikovanj.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje lahko zakonca razdelita na podlagi sporazuma, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa ali pa o delitvi skupnega premoženja odloči sodišče.

Sodišče pri delitvi premoženja deli premoženje na način, da se ugotovi prispevek posameznega zakonca v času trajanja skupnosti, na podlagi te ugotovitve pa se potem deli premoženje.

V praksi je to tako, da se ugotovi (izloči) posebno premoženje posameznega zakonca, ugotovita se aktiva (premoženje) in pasiva (krediti, dolgovi), potem pa se izračuna, kaj je ostalo za delitev.

Lahko bi rekli, da gre za golo matematiko – v teoriji, ki pa se v praksi pogosto izkaže za bistveno bolj zapleteno in je pogosto predmet spora. Predvsem gredo stranke velikokrat v zelo podrobne navedbe (kdo je kaj kupil, kaj je čigavo, itd.).

Še nekaj napotkov in opozoril…

• Razvezo zakonske zveze in delitev skupnega premoženja opravite čim prej.
• Če je le mogoče poskušajte razvezo zveze in delitev premoženja opraviti sporazumno.
• Razvezo zakonske zveze lahko opravite preko sodišča ali (v določenih primerih) pri notarju.
• Če se sporazumno razvežete, morate imeti rešeno tudi delitev premoženja.
• Dokler zakonca nista razvezana, imata pravico do dedovanja eden po drugem. S pravnomočno razvezo zakonca ne dedujeta več eden po drugem.
• Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli (tudi po več letih, ko imajo zakonci že novega partnerja).

Torej…

Moj nasvet bi bil, da ne postanite »nikoli uradno ločeni« zakonec, saj boste s tem lahko imeli veliko problemov (pri dedovanju, darilih, vlaganju v skupno nepremičnino…).

Velikokrat je bolje skleniti dogovor ali (izven) sodno poravnavo, kot pa se pravdati več let. Glede na čas sodnih postopkov, lahko le-ti trajajo tudi več let. Res pa vedno ni mogoča sporazumna razveza in delitev skupnega premoženja.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/ali-je-zakonec-po-razvezi-zakonske-zveze-odgovoren-za-skupne-dolgove/ Mon, 17 May 2010 13:28:46 +0000 http://www.ius-optima.com/?p=280 Ali se ločujete in še niste uredili premoženjskega razmerja z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem?

Ali ste že ločeni in nikoli niste uredili premoženjskega razmerja z bivšim zakoncem?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vam močno svetujem, da premoženjska razmerja čim prej uredite.

Zakaj?

Zato, ker boste lahko imeli veliko problemov, če razmerja ne uredite.

Na srečo se vedno več zakoncev odloča za sporazumno razvezo, kjer si po mojem mnenju prihranijo čas in nepotrebno “prepucavanje” na sodišču.

Ob razvezi si zakonca uredita premoženjsko razmerje tako, da si razdelita premoženje.

Veliko zakoncev ima kredit za avto, hišo in podobno.

Predstavil bom kako je s skupnimi dolgovi po razvezi zakonske zveze, kdo je odgovoren za skupne dolgove in kakšna je sodna praksa.

Premoženje zakoncev

Družinski zakonik (DZ) v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno (solidarno) s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti (82. člen DZ).

Izhodišče na katerega se bom opiral, kako je z odgovornostjo zakoncev za dolgove nastale med zakonsko zvezo bo prav ta 82. člen. DZ.

Odgovornost zakoncev za dolgove

Zakonska določba o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem je kogentne narave, kar pomeni, da jih stranke ne morejo izključiti. Tudi po prenehanju zakonske zveze ne.

Tako je reklo tudi Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 479/2008. V navedeni zadevi sodišča je upnik zahteval poplačilo od bivšega zakonca, za posojilo, ki sta ga zakonca vzela skupaj za nakup nepremičnine.

Na podlagi 82. člena DZ zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim, kot tudi s svojim posebnim premoženjem.

To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca, ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je konkretno obveznost prevzel.

To določa tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 395. členu, ki pravi, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Če celoten dolg poravna en zakonec, ima pravico terjati povračilo za del, ki da je dolžan plačati drugi zakonec. Takšne skupne obveznosti torej obremenjujejo oba zakonca.

Načelo nerazdelne (solidarne) odgovornosti za skupne obveznosti zakoncev je logična posledica uveljavljenih načel slovenske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema, to je načelo enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti.

Kot sem že povedal so določbe o solidarni odgovornosti zakoncev kogentne narave (ius cogens), zato jih stranke, v našem primeru zakonca, ne moreta izključiti, tudi po prenehanju zakonske zveze ne. V nasprotnem primeru bi bile možne zlorabe instituta razdelitve skupnega premoženja zakoncev in s tem oškodovanje njunih skupnih upnikov. Namen te ureditve je varovanje ekonomskega interesa upnika.

V praksi zakonca velikokrat naredita sporazum o razdelitvi skupnega premoženja s katerim uredita medsebojna razmerja.

To je sicer zelo dobrodošlo, ker se tako izogneta sodnemu postopku, vendar zakonca velikokrat na nekaj pozabita.

V večini primerih se zakonca v sporazumu o razdelitvi premoženja dogovorita, da en ostane v stanovanju ali hiši in prevzame nepremičnino ter plačevanje posojila.

Vendar se zaradi kogentnosti (prisilnosti) določb DZ ni mogoče razbremeniti drugega zakonca solidarne odgovornosti za poplačilo posojila.

Odgovornosti se zakonca ne razbremenita kljub temu, da se v sporazumu dogovorita, da en izstopa iz kreditnega razmerja in je prost obveznosti po kreditni pogodbi.

Dogovor, da dolg iz naslova npr. stanovanjskega kredita prevzame le en, je tako stvar njunega notranjega razmerja in je lahko podlaga za morebitni regresni zahtevek zoper enega od zakoncev.

Sporazum med zakoncema tako do tretjih oseb nima učinka in se zato z njim ne da razbremeniti solidarne odgovornosti.

Sklep

Ko zakonca naredita sporazum o razdelitvi premoženja je zelo pomembno, da medsebojna razmerja uredita tudi z upnikom.

Upnik je največkrat banka, s katero pa se je potrebno dogovoriti, da bo na mesto enega od zakoncev stopil novi porok ali pa, da se zagotovi kakšno drugačno zavarovanje.

V nasprotnem primeru lahko zelo hitro pride do situacije, ko en zakonec neha plačevati kredit in zaradi neurejenosti zadev z banko ali drugimi upniki, pride do izvršbe zoper drugega zakonca, ki je prepričan, da s kreditom oz. posojilom nima ničesar več skupnega.

Vabim vas k branju še drugih člankov na mojem blogu.

odvetnik Gregor Verbajs