Zakaj bi sploh najeli odvetnika, ki bi vam oblikoval oporoko, posojilno pogodbo, prodajno pogodbo za nepremičnine, najemno pogodbo, pogodbo o razdelitvi premoženja med razvezanima zakoncema ali vam pomagal pri pravnih zadevah v gospodarski družbi? Samo vpišite svoje podatke v obrazec in vaš pravni problem je čudežno rešen!

Pa je res?

Pred kratkim me je poklicala kolegica, kateri sem pred enim letom svetoval glede posojilne pogodbe. Če bi bili takrat z mano, bi me videli kako sem ji povedal nekaj osnovnih pravil glede posojanja denarja.

Rekel sem ji:

• Pri posojanju denarja vedno skleneš pisno posojilno pogodbo;
• Pisna posojilna pogodba mora biti dobro napisana, da je posojilodajalec maksimalno zavarovan;
• Pisno posojilno pogodbo potrdiš v obliki notarskega zapisa, da je neposredno izvršljiva (to pomeni, da če ti dolžnik ne vrne denarja, ne rabiš vložiti tožbe na podlagi katere dobiš sodbo in greš šele na podlagi sodbe v izvršbo, ampak greš lahko takoj v izvršbo);
• V kolikor je mogoče si terjatev zavaruješ (zastavna pravica na premičninah, hipoteka…).

Sedaj vas zagotovo zanima kaj je kolegica storila. Na srečo je sklenila (vsaj) pisno posojilno pogodbo, ki sem ji jo pripravil. Vendar navedeno še vedno pomeni, da če želi dolžnika izterjati mora vložiti tožbo in glede na hitrost delovanja naših sodišč bo dobila sodbo v roku 3 let.

Njena pisna posojilna pogodba je bila še vedno boljša, kot vsa dejana žensk v filmu The Thinder Swindler, ki se sedaj predvaja na Netflixu. Da ne bo kakšnega dvoma, tudi taki moški obstajajo, ki jih ženske hitro okoli obrnejo.

Zakaj me kolegica ni poslušala?

Povsem jasnega odgovora na to vprašanje nimam, vendar je študija Avvo (Avvo.com je spletna tržnica za pravne storitve, ki zagotavlja napotitve odvetnikov in dostop do baze pravnih informacij v ZDA) je namreč pokazala, da je želja po ohranitvi nadzora nad svojim primerom glavni razlog, zakaj ljudi odvrača misel na najem odvetnika. Drugi razlog, čeprav po mojem mnenju neupravičen, so stroški.

Vendar je najbolj zanimiv podatek študije, da je med tistimi, ki gredo na prvi uvodni sestanek k odvetniku in se z odvetnikom pogovorijo o svojih pravnih problemih, 82 % ljudi najame odvetnika takoj ali kmalu po pogovoru z njim, ko je njihov pravni problem potrebno dejansko reševati. To pomeni, da morajo ljudje zgolj prejeti impulz, da se odpravijo do odvetnika, da si zagotovijo lastno pravno varnost. Morda bi morali odvetniki dodati novo storitev – brezplačno vožnjo strank do svoje pisarne?

Sedaj se postavi logično vprašanje, kdaj ljudje najamejo odvetnika?

Takrat, ko se s svojim problemom »zataknejo«.

Ljudje mi pogosto pripovedujejo, kako so poskušali poiskati rešitev za svoje pravne probleme, a nikoli niso mogli razumeti celotnega obsega svoje težave. To jim je dalo vedeti, da je čas, da poiščejo pomoč nekoga, ki zadevo temeljito razume. Tudi študija Avvo je prišla do podobne ugotovitve, saj je 56 % anketirancev izjavilo, da so med svojim primerom prišli do neobhodne točke, pri čemer jih je 42 % navedlo, da bi potrebovali odvetnika, ki bi jim pomagal rešiti njihov problem.

Občutek neizhodnosti da ljudem vedeti, da je čas, da poiščejo podporo odvetnika. Vendar še vedno ostane problem, da ljudje pri sklepanju pogodb še ne čutijo občutka neizhodnosti in pravnih težav ne dojemajo kot težavo.

Zob si ne popravljate sami, prav tako tudi niste zmožni sami izvajati operacij na sebi. Velika večina ljudi tudi servis na avtomobilu ne naredi sama. Vsi pridemo do točke, ko se zavedamo, da potrebujemo pomoč ne glede na to, kako pametni smo.

Kakšna je torej rešitev za večjo pravno varnost ljudi?

Pojdiva po korakih:

1. Zavedajte se, da je lahko vsaka najmanjša pravna zadeva vaša nočna mora.
2. Povprašajte po stroških odvetnikov, ker nismo dragi. Pravna storitev odvetnika je vredna veliko več, kot vam jo bo odvetnik zaračunal.
3. Obiščite odvetnika in se pozanimajte o vašem pravnem problemu.
4. Upoštevajte nasvet odvetnika.

Nekoč je Helen Mirren dejala: »Svojo življenjsko zgodbo pišete z odločitvami, ki jih sprejmete. Nikoli ne veste, ali so bile napačne. Ti trenutki odločitve so tako težki.«

Naj se odvetniki spopadajo z vašimi pravnimi težavami, medtem ko vi počnete tisto, kar najbolje počnete: opravljate svoje delo, vodite podjetje ali svoj čas posvetite družini ali hobijem.

Gregor Verbajs

Vir slike: www.mentalfloss.com

Film prikazuje kako je čeden moški z imenom Simon Leviev preko aplikacije Tinder izkoriščal ženske. Res je, da na spletu ni lahko najti tiste prave ljubezni, ker je vedno potrebno partnerja “preveriti v živo” in ga spoznati. Vendar imajo nekateri tudi pri spoznanju v živo še vedno zelo dober “marketing”, zaradi katerega se jih ne spozna v pravi luči.

Ženske v filmu ne morejo verjeti, ko se spoznajo s čednim milijarderjem, playboyem, ki se po vrhu izkaže, da je moški njihovih sanj. Toda sanje niso resničnost in ko odkrijejo, da ta mednarodni poslovnež ni to, za katerega pravi da je, je že prepozno. Vzame jim praktično vse.

Simon Leviev je ženske prosil in jih tudi prepričal, da so mu posodile velik znesek denarja. Eno žensko je prepričal, da mu je posodila 250.000,00 EUR, da je tako zaščitila svojega novega lažnega fanta, pred lažnimi težavami, v lažnem poslu z diamanti.

Seveda ženske niso imele razloga, da Simonu ne bi verjele, da bo denar vrnil, ker jim je prikazoval luksuzno življenje.

Verjetno poznate stari izraz, ki pravi: »Ko posodite denar prijatelju, izgubite denar in prijatelja.«

Ali ste sami že kdaj posodili denar prijatelju ali sorodniku?

Iz filma se lahko na hitro naučimo dve lekciji:

1. Vedno sklepajte vse pogodbe pisno (ja, tudi posojilne pogodbe in ja, tudi pogodbe med sorodniki in prijatelji);
2. Pogodbe naj vam sestavijo pravniki. Tudi, če imate pisno pogodbo mora biti ta pravilno napisana, po možnosti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in z ustreznimi zavarovanji.

Zavedati se morate, da tudi če boste imeli pisno pogodbo in dolžnik ne bo imel premoženja oziroma vaše terjatve ne bodo ustrezno zavarovane, je verjetnost uspešne izterjatve precej majhna.

Zato preden posodite denar dobro premislite in se posvetujte kako lahko najbolje zavarujete svoje premoženje, da boste posojeni denar resnično dobili vrnjenega.

Odnosi med prijatelji in sorodniki pa so posebni tudi iz razloga, ker je njihov odnos drugačen, kot če denar posodite tretji nepoznani osebi.

Spomnim se ene stranke, ki je posodila denar prijatelju in ko sva terjala vračilo je dolžnik povsem brez sramu rekel: »Zakaj pa terjate nazaj, saj upnik ne potrebuje denar, ker je bogat«.

Očitno je prijatelj ocenil, da če ima njegov prijatelj, ki mu je posodil denar, dovolj denarja, pa mu ni potrebno vrniti izposojenega denarja.

Kolikokrat ste pa vi posodili denar prijateljem ali sorodnikom? In kakšne so vaše zgodbe?

Zaupajte mi jih v komentar pod objavo na FB ali IG.

Vir slike na naslovnici: Netflix.

odvetnik Gregor Verbajs

To pomeni, da lahko upnik, v primeru neplačila terjatve s strani dolžnika, vloži predlog za izvršbo pred izvršilnim sodiščem in zahteva plačilo terjatve od dolžnika ter takoj poseže na premoženje dolžnika.

V kolikor dolžnik nima izvršilnega naslova (izvršilni naslov je npr. tudi sodba ali sodna poravnava) mora pred vložitvijo predloga za izvršbo vložiti tožbo in zahtevati od dolžnika plačilo in šele ko upnik dobi sodbo lahko, na podlagi sodbe, vloži predlog za izvršbo.

Sam strankam vedno svetujem, da vse pogodbe (posojilne, najemne…) sklepajo v obliki notarskega zapisa, ker s tem veliko pridobijo.

Pravzaprav imam občutek, da se ljudje velikokrat ne zavedajo koliko pridobijo. Vedno znova in znova jim svetujem enako in jih prepričujem zakaj je to dobro.

Predstavljajte si, da nimate neposredno izvršljivega notarskega zapisa pogodbe in vam dolžnik ob zapadlosti terjatve le-te ne plača.

Kaj vas čaka?

Morali boste skozi sodni pravdni postopek, kjer boste zahtevali plačilo in ki bo trajal vsaj 2 ali 3 leta, da boste pridobili sodbo. Šele po pravnomočnosti sodbe boste lahko vložili predlog za izvršbo.

Najmanj kar pridobite je od 2 do 3 leta (izgubljenega) časa.

Kaj so procesne obresti in kdaj jih lahko zahtevate?

V 381. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je določeno, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To so tako imenovane procesne obresti.

Predvsem banke imajo v svojih kreditnih pogodbah procesne obresti načeloma dobro urejene. Ni pa to nujno, zato bankam svetujem, da pregledajo svoje pogodbe, ali imajo določbe glede procesnih obresti pravilno spisane.

Klasična določba notarskih zapisov pogodb (kreditnih ali posojilnih, ter kakšni drugi pogodbi, kjer je predmet denarna terjatev) bi se glasila: »Od vložitve zahtevka pri sodišču za plačilo obresti, tečejo od zapadlih neplačanih obresti zakonite zamudne obresti (procesne obresti)«.

Ali na podlagi takšne določbe lahko v izvršbi zahtevate procesne obresti?

Veliko časa so izvršilna sodišča zavračala izterjavo procesnih obresti dogovorjenih v neposredno izvršljivih notarskih zapisih, pri čemer so se sklicevali na argument, da je mogoče takšne obresti zahtevati samo v pravdnem postopku pri vložitvi tožbe.

Več let sem takšni praksi nasprotoval. Že leta 2017 sem napisal članek: Ali je notarski zapis izvršilni naslov za procesne obresti?, ki je bil objavljen v Pravni praksi, letnik 2017, številka 34, str. 11-13.

Več let sem s pritožbami zagovarjal, da je notarski zapis lahko izvršilni naslov tudi za procesne obresti. Najprej sem v svoj prav prepričal Višje sodišče v Ljubljani, nato preko revizije še Višje sodišče v Mariboru.

Decembra 2020 je Vrhovno sodišče RS (II Ips 55/2020) ugodilo reviziji in odločilo naslednje:

Neposredno izvršljivi notarski zapis, v katerem sta se upnik in dolžnik dogovorila za plačilo procesnih obresti na podlagi 381. člena OZ, predstavlja izvršilni naslov tudi za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem postopku.

Sedaj ni nobenega dvoma več, da če se boste v pogodbi (kreditni ali posojilni, ter kakšni drugi pogodbi, kjer je predmet denarna terjatev) dogovorili tudi za plačilo procesnih obresti, ter boste to pogodbo potrdili ali sklenili v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da boste v izvršilnem postopku lahko zahtevali tudi procesne obresti.

Procesne obresti ne bodo zanemarljive, saj lahko izvršilni postopki trajajo tudi več let.

Glede na vse navedeno vam svetujem, da že v fazi sklepanja pogodbe pravilno zapišete pogodbeno določbo glede procesnih obresti in da pogodbo nato potrdite ali sklenete v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Če imate kakršnokoli vprašanje sem vam prijazno na voljo.

Gregor Verbajs

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs

Te pogodbe so načeloma sklenjene na obrazcu, ki ga stranke kupijo v knjigarni, ali pa zgolj dva stavka napišejo na list papirja.

Naj vam povem eno kratko zgodbo. Babica je vnuku posodila večji znesek gotovine, pri čemer pa sta na en majhen list papirja zapisala, da mu posodi denar za dva meseca, ter se nanj podpisala.

Ali bo babica imela kakšen problem?

Brez dvoma je pogodba veljavna, vendar bo morala babica v tožbo in pridobiti sodbo, kar bo lahko trajalo tudi več kot 2 leti ali celo 3 leta in šele nato bo lahko šla v izvršbo, kjer pa je zopet vprašanje, ali bo izvršba uspešna oziroma ali bo vnuk imel premoženje na katerega bo babica lahko posegla.

Takšno pogodbo spisano v petih minutah nato tisti, ki so pametni še overijo pri notarju.

Brez kakršnegakoli pravnega znanja se zanašajo na veljavnost tako spisane posojilne pogodbe.

V članku bom poskušal predstaviti posojilno pogodbo in napotke, kako sestaviti pravno pravilno posojilno pogodbo, na podlagi katere bosta zavarovana tako posojilodajalec, kot posojilojemalec.

Posojilna pogodba je zelo zanimiva zaradi svojega ekonomskega pomena, pospešuje namreč kroženje denarja in s tem spodbuja gospodarstvo.

Pojem posojilne pogodbe

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka prepusti določen znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari v last drugi stranki, ta pa mora čez čas, ki ni nujno vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma drugih nadomestnih stvari.

Posojilodajalec se zaveže, da bo posojilojemalcu izročil določene stvari oziroma denar. Posojilojemalec pa je zavezan vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti oziroma enak znesek denarja. Posojilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) od 569. do 578. člena.

Pri posojilnih pogodbah se lahko dogovorimo za različna zavarovanja, kot so poroštvo, zastavna pravica (hipoteka), odstop terjatve, menica in tako dalje. Zavarovanja bodo predstavljena v svojem članku, v katerem si boste lahko natančno prebrali vsebino posameznega zavarovanja. Na tem mestu pa je dovolj, da si zapomnite, da brez zavarovanj ne sklepajte posojilnih pogodb.

Niti s prijateljem.

Da vam na hitro povem še eno resnično zgodbo.

Prijatelj A je prijatelju B posodil denar. Prijatelj B je umrl v nesreči, nato pa je prijatelj A od žene prijatelja B poskušal izterjati posojeni denar.

Ali vas zanima konec zgodbe?

Žena prijatelja B je rekla, da o posojilu nič ne ve in da kot je njej znano je bilo ravno obratno in je prijatelj A njej dolžan posojilo, ki naj bi ga dal prijatelj B prijatelju A. Ker seveda prijatelj A ni imel nobenega dokaza, pisne pogodbe, niti zavarovanje je v celoti izgubil.

Če gremo naprej.

Za nastanek veljavne posojilne pogodbe je potrebno, da dogovor izpolnjuje vse sestavine 569. člena OZ. Navedeni člen pravi, da se s posojilno pogodbo posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Značilnost posojilne pogodbe je, da je konsenzualna pogodba, kar pomeni, da je kot taka veljavno sklenjena že s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo denarja oziroma stvari.

Naslednja pomembna značilnost je, da ni vezana na posebno obliko. To pomeni, da ni potrebe po pisni obliki pogodbe, da bi bila veljavna. Prav tako so veljavni ustni dogovori o stranskih točkah pogodbe. V primeru, da imate sklenjeno pisno posojilno pogodbo in se naknadno dogovorite o kakšni stranski točki je dogovor veljaven.

Problem boste lahko imeli le z dokazovanjem obstoja dogovora na sodišču. Zato vam kljub temu, da je posojilna pogodba veljavna brez oblike, svetujem pisno obliko.

Obveznosti iz posojilne pogodbe zastarajo v roku 5 let. Za občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, in za anuitete je določen krajši in sicer triletni zastaralni rok. Anuiteta je vnaprej določen znesek, ki vsebuje glavnico in obresti. Obročno odplačevanje ni anuiteta. Samo obročno odplačevanje posojila po sodni praksi ne pomeni občasnih terjatev in zato velja petletni zastaralni rok.

Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico. V nasprotju s posodbeno pogodbo ali najemno pogodbo posojilodajalec pri posojilni pogodbi ne prepušča le rabe stvari, temveč prenese lastninsko pravico, kar močno vpliva v stečajnem postopku nad posojilojemalcem, ker posojilodajalec nima izločitvene pravice.

Če nimate zavarovanja pa tudi ne boste imeli ločitvene pravice.

Drugače povedano, če imate npr. hipoteko (zastavno pravico na nepremičnini) bo vaša terjatev pri prodaji nepremičnine prednostno poplačana oz. boste poplačani iz kupnine od prodane nepremičnine.

Če takšnega zavarovanja nimate imate navadno terjatev, ki načeloma ostanejo neplačane.

Obresti

Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.

Pri posojilni pogodbi obresti niso bistvena sestavina pogodbe, saj je posojilo lahko tudi brezobrestno.

Vendar so v praksi posojilne pogodbe z obrestmi zelo pogoste. Potrebno je razlikovati med gospodarskimi in negospodarskimi pogodbami.

Pri negospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti samo, če so te posebej dogovorjene.

Drugače pa je to urejeno pri gospodarskih pogodbah, kjer so obresti dolgovane tudi če niso bile dogovorjene. Če pa želita stranki gospodarske pogodbe brezobrestno posojilo, morata to v pogodbi posebej določiti. Če se nič ne dogovorita velja pravilo iz drugega odstavka 382. člena OZ, da je obrestna mera 6% na leto, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Stranke se lahko prosto dogovorijo glede načina določitve obrestne mere in načina plačila obresti.

Obveznosti posojilodajalca

Posojilodajalec mora izročiti določene stvari ob dogovorjenem času, če rok za izročitev ni določen, pa tedaj, ko posojilojemalec to zahteva.

Zelo pomembno je, da imate kot posojilodajalec dokazilo, da ste posojilo dali, sicer vam lahko posojilojemalec pri vračilu zatrjuje, da mu posojila niste dali, kljub sklenjeni pogodbi.

Posojilojemalčeva pravica, da zahteva izročitev določene stvari, zastara v treh mesecih, odkar je prišel posojilodajalec v zamudo, vsekakor pa v enem letu od sklenitve pogodbe.

Če se izkaže, da so premoženjske razmere posojilojemalca take, da je negotovo, ali bo mogel vrniti posojilo ali ne, lahko posojilodajalec odkloni izročitev obljubljenih stvari, če tega ob sklenitvi pogodbe ni vedel, to pravico ima tudi če so se posojilojemalčeve premoženjske razmere poslabšale po sklenitvi pogodbe.

Vendar pa mora izpolniti svojo obveznost, če mu da posojilojemalec (ali kdo drug zanj) zadostno zavarovanje. Tukaj vidimo izjemo, ki posojilodajalca ne veže. Vendar svoje zaveze ni prost, če za odplačilo posojila dobi ustrezno zavarovanje.

Obveznosti posojilojemalca

Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti.

Če stranki nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Če na posodo ni bil dan denar, dogovorjeno pa je bilo, da bo posojilojemalec posojilo vrnil v denarju, je posojilojemalec vseeno upravičen po lastni izbiri vrniti izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in v kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev. To velja tudi v primeru, ko ni mogoče vrniti enake količine stvari iste vrste in kakovosti.

Odstop od pogodbe

Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden mu posojilodajalec izroči obljubljene stvari.

Če pa ima posojilodajalec zaradi tega kakšno škodo, mu jo mora posojilojemalec povrniti. Zakon s tem omogoča posojilojemalcu, da si vse dotlej, dokler mu posojilodajalec ne izroči obljubljenih stvari, premisli in odstopi od pogodbe.

Predčasna vrnitev posojila

Posojilojemalec lahko vrne posojilo tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev, vendar mora posojilodajalca vnaprej obvestiti o svoji nameri in mu povrniti škodo, ki bi mu s predčasnim plačilom morebiti nastala.

Ta pravica gre posojilojemalcu ne glede na to, ali je določena v pogodbi ali ne. Kadar gre za denarno obveznost, se posojilojemalec v pogodbi ne more odpovedati tej pravici, saj je po splošnem pravilu prvega in drugega odstavka 373. člena OZ nično pogodbeno določilo, s katero se dolžnik odpoveduje pravici, da lahko predčasno izpolni denarno obveznost.

Namensko posojilo

Če je v pogodbi določen namen, za katerega sme posojilojemalec porabiti izposojen denar, ta pa ga uporabi v kakšen drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.

Z opredelitvijo posojila kot namenskega so zavarovani interesi posojilodajalca, ne pa posojilojemalca.

Sankcijo odstopa od pogodbe je zakon predvidel za primer, če stranki nista v pogodbi določili drugačne sankcije, kot na primer pogodbene kazni.

Seveda ima posojilodajalec pravico odstopiti od pogodbe zaradi nenamenske porabe posojila , če sta se stranki v pogodbi dogovorili, kot tudi če v pogodbi sankcije za nenamensko porabo posojila nista določili.

Posledica odstopa je, da posojilodajalec lahko takoj zahteva vračilo celotnega zneska posojila skupaj z obrestmi.

Namen članka je bil predstaviti okvirno sliko posojilne pogodbe.

Predlagam, da preberete članek, ki govori o obrestih v katerem se boste seznanili, kaj obresti so in kakšne obresti poznamo.

Prav tako pa vas vabim k branju članka o možnostih zavarovanja posojila.

odvetnik Gregor Verbajs

Pa vendar mislim, da je dobro, da vam na kratko in sistematično povem kaj so pogodbene in kaj zamudne obresti.

In tudi v kakšni višini lahko zahtevate ene in druge.

Predvsem pa kako si boste obresti najlažje izračunali.

Pisal sem o posojilni pogodbi in o različnih oblikah zavarovanja (poroštvo, hipoteka…).

Za boljše razumevanje posojilne pogodbe sem vam pripravil članek o obrestih.

V praksi je tudi premalo poudarka na razlikovanju med pogodbenimi in zamudnimi obrestmi. Želim vam predstaviti vaše možnosti pri dogovoru glede vrste in višine obresti.

Obresti

Obresti so urejene v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in sicer od 374. do 383. člena OZ. Zamudne obresti pa ureja še Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1).

Pravna teorija obresti opredeljuje kot plačilo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari, ki se zaračunava v odstotku od vsote glavne terjatve in po času, v katerem uporaba traja.

Povedano bolj preprosto so obresti cena denarja.

Poleg glavnice dolguje dolžnik tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

Obresti so nadomestilo za uporabo denarja, njihov pravni temelj pa je lahko pravni posel (na primer posojilna pogodba, ki jo skleneta upnik in dolžnik) ali drugo pravno dejstvo (na primer nastop zamude s plačilom izposojenega denarja).

Iz teh dveh pravnih temeljev izhaja naslednja delitev obresti na zamudne in pogodbene obresti.

Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za kršitev obveznosti plačila določenega denarnega zneska ob zapadlosti.

Če ne vrnete izposojenega denarja, vam od trenutka, ko poteče rok za vrnitev denarja, začnejo teči zamudne obresti. Zamudne obresti tečejo v obdobju od nastanka zamude (zapadlosti denarne obveznosti) do plačila denarne obveznosti. Ves čas, ko po zapadlosti obveznosti izposojenega denarja ne vrnete, tečejo zamudne obresti.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se upnik in dolžnik s pogodbo dogovorita.

Tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti in prenehajo teči z zapadlostjo obveznosti (tečejo v času, ko je na primer posojilna pogodba v veljavi in prenehajo teči, ko nastopi datum, ko je posojilo potrebno vrniti). Upnik in dolžnik pa se lahko dogovorita, da pogodbene obresti tečejo v drugačnem obdobju, kot le v času od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.

Obresti so določene v odstotku od zneska, ki predstavlja glavnico denarne obveznosti za določeno obdobje.

V nadaljevanju bom pojasnil, da se stranki lahko dogovorita za višino obrestne mere pogodbenih obresti kot tudi za višino zamudnih obresti.

Načeloma stranki v pogodbi določita odstotek obrestne mere, po kateri se bodo obresti obračunale. Lahko pa se zgodi, da obrestna mera ni določena.

Tudi za obresti, tako kot za predmet obveznosti, velja, da mora biti obrestna mera določena ali določljiva. Obrestna mera bo določena, kadar je v pogodbi izrecno izražena z absolutnim številom odstotnih točk (na primer, da mora dolžnik plačati poleg glavnice obresti po obrestni meri 10% letno). Obrestna mera je določljiva, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti (na primer pogodbena obrestna mera je EURIBOR 2% letno). Določljiva obrestna mera se tako oblikuje na določenem bančnem trgu, pri čemer pa imata upnik in dolžnik možnost dogovora, da bo pogodbeno določena obrestna mera enaka obrestni meri na trgu ali da bo za določeno število odstotnih točk višja ali nižja, kot obrestna mera na trgu.

Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače.

Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Lahko pa je v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

S tem členom OZ določa prepoved obrestnih obresti, ki velja tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti. Če sta upnik in dolžnik dogovorjena za pogodbene obresti, ki so zapadle in so neplačane, ali zamudne obresti, ki so zapadle in so neplačane, na te obresti ne morejo teči dodatne obresti.

Stranke s pogodbo ne morejo izključiti pravilo prepovedi obrestnih obresti, ker zakon predvideva ničnost za tako pogodbeno določilo. Dopusten pa je dogovor, da se obrestna mera zviša, če dolžnik zamudi s plačilom zapadlih obresti.

Oderuške obresti

Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti po ZPOMZO-1 je 8%. Domneva se, da če je dogovorjena obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti več kot 12%, gre za oderuške obresti.

V primeru, da želi dolžnik dokazati ničnost oderuške pogodbe (ničnost določa 119. člen OZ) mora dokazati subjektivni in objektivni element.

Objektivni element je obstoj nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je okoliščina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Vendar pa je pri oderuških obrestih dokazno breme prevaljeno na upnika in je tako olajšan dokazni položaj dolžnika, ki je pogosto ekonomsko šibkejša stranka razmerja.

Če upniku ne uspe izpodbiti domneve o oderuških obrestih, je pogodbeno določilo o višini obrestne mere zamudnih ali pogodbenih obresti nično, vendar le v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti.

Zamudne obresti

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti po OZ znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. ZPOMZO-1 določa, da je letna obrestna mera zamudnih obresti 8%. Lahko bi določal da je višja, kar je v preteklosti tudi bila.

Ker je ZPOMZO-1 glede na OZ specialnejši in ker že sam OZ določa, da velja letna obrestna mera 8%, če kakšen drug predpis ne določa drugače, se v pravnem prometu za zamudne obresti uporablja ZPOMZO-1, tako, da znaša obrestna mera zamudnih obresti trenutno 8% letno, če pa bi ZPOMZO-1 določal drugačno obrestno mero kot OZ, pa bi se uporabila obrestna mera določena po ZPOMZO-1.

Zamudne obresti imajo dvojno funkcijo.

Prva je nadomestilo za uporabo denarja v obdobju, ko je stranka v zamudi.

Druga je kaznovalna, saj dolžnika spodbuja k pravočasni izpolnitvi obveznosti.

Da nekdo postane zavezan za plačilo zamudnih obresti, ker ni pravočasno izpolnil pogodbene obveznosti, morata biti izpolnjeni dve predpostavki.

Nastati mora zamuda, ki ima objektivne znake protipravnega stanja. Stranka pride v zamudo, če svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev.

Vendar pa stranka ne pride v zamudo, če ima stranka pravico odkloniti svojo obveznost (uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, uveljavlja ugovor ogroženosti izpolnitve, če uresniči pravico odstopa od pogodbe).

Druga predpostavka je, da mora vzrok za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti.

Domneva se, da vzrok za kršitev izvira iz sfere te pogodbene stranke, vendar vedno lahko dokaže nasprotno.

Obrestna mera po ZPOMZO-1 se uporablja samo, če se stranki o višini obrestne mere zamudnih obresti ne dogovorita drugače, saj OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti služi strankam kot navodilo, v katerih mejah naj urejata medsebojna pravna razmerja in se uporablja le, če se ne dogovorita drugače.

Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda. Vendar ima upnik v primeru, da je škoda, ki mu je nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

To so procesne obresti, za katere velja izjema od načela prepovedi obrestnih obresti, ki smo jih razložili zgoraj.

Zato upnik ob vložitvi tožbe natekle obresti uveljavlja tako, da sešteje vse zapadle in neplačane pogodbene oziroma zamudne obresti za obdobje do vložitve tožbe, s katero uveljavlja zahtevek za njihovo plačilo poleg same glavnice. Od vložitve tožbe dalje pa zahteva obresti od vložitve tožbe do plačila.

Pogodbene obresti

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

Če so pogodbene obresti dogovorjene, stranki pa nista določili obrestne mere in zapadlosti, je višina obrestne mere 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, razen če se dogovorita za drugačno zapadlost.

Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. To pravilo ne velja za zamude obresti. Te tečejo od nastanka zamude do njenega plačila.

Določbe OZ o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudi za druge obveznosti, pri katerih so predmeti stvari, določeni po vrsti. Ta določba se uporablja za nadomestne stvari, ki pa niso denar. Nadomestne stvari so posamezni kosi, ki nimajo nobenega svojskega pomena in jih lahko med seboj zamenjujemo. Primer so žito, vino, olje, zlato itd. Če so dogovorjene obresti za uporabo določene količine nadomestne stvari, se tudi plačujejo v stvareh iste vrste, kot je glavnica.

S tem člankom sem želel približati pomen obresti predvsem pri posojilni pogodbi.

Za posojilno pogodbo sem napisal svoj članek, ki je v povezavi s tem.

Predlagam, da oba članka dobro preberete, saj boste le tako dobro razumeli posojilno pogodbo in obresti, ki jih boste določili v njej.

Za varnost v pravnem prometu vam bom napisal še veliko člankov, katerih namen je, da vam pomagam pri pravnih zadevah.

Vljudno vas vabim k branju tudi drugih člankov.

odvetnik Gregor Verbajs

Mogoče kot direktor družbe, družbenik ali kot sorodnik?

Ali se zavedate odgovornosti poroštva?

Načelom boste ugotovili posledice poroštva šele takrat, ko bo upnik zoper vas pričel izvršilni postopek.

V enem izmed člankov sem predstavil posojilno pogodbo, ki je v praksi zelo aktualna pri fizičnih osebah za posojila v manjših zneskih.

Vendar pa sklepanje posojilnih pogodb prinaša določeno tveganje, zato vam bom v tem članku predstavil poroštvo, kot obliko zavarovanja obveznosti.

Tako boste lahko predvideli prednosti in slabosti poroštva. Predvsem pa boste jasno vedeli kaj vas čaka.

Poroštvo

Poroštvo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 29. poglavju (členi od 1012 do 1034). Poroštvo je oblika utrditve obveznosti oziroma zavarovanja obveznosti med upnikom in dolžnikom, ki je sklenjena med upnikom in porokom s poroštveno pogodbo.

Pri sklenitvi poroštvene pogodbe se ne zahteva sodelovanje dolžnika. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.

V razmerju do upnika sta dva zavezanca in sicer glavni dolžnik iz pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom, in porok na podlagi poroštvene izjave v poroštveni pogodbi.

Porokova zaveza ni samostojna ampak je vezana na posojilno pogodbo in je akcesorna v razmerju do zavarovane obveznosti, kar pomeni, da:

• brez glavne obveznosti poroštvo ne more nastati, niti ne more veljavno obstajati,
• neveljavnost glavne pogodbe povzroči neveljavnost poroštva in
• porok upniku ne odgovarja v večjem obsegu kot glavni dolžnik.

Porok je lahko vsak, kdor ima popolno poslovno sposobnost. Kot porok se lahko zaveže vsaka fizična oseba, ki ima popolno poslovno sposobnost, in pravna oseba. Obveznosti se lahko zavarujejo z več poroki hkrati, prav tako pa je mogoč dogovor, kjer se nekdo zaveže kot porok poroka.

V poroštveni pogodbi mora biti vsebovana poroštvena izjava, ki je veljavna, če je sklenjena v pisni obliki. Pisna oblika je pogoj predvsem zato, da se varuje poroka pred nepremišljenim dejanjem prevzema obveznosti poroštva. V izjavi mora biti zaveza poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika in bistvene modelitete obveznosti (vsebina obveznosti, zapadlost).

Obveznost poroka je omejena na višino obveznosti glavnega dolžnika, če pa je dogovorjeno, da je večja pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Določba zmanjšanja na višino dolžnikove obveznosti je kogentna in se je ne da spremeniti s pogodbenim dogovorom.

Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo. Lahko pa je njegova odgovornost omejena na kakšen manjši del odgovornosti ali kako drugače vezana na lažje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od dolžnika. Prav tako porok odgovarja za povečanje obveznosti, ki je nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni bilo dogovorjeno kaj drugega.

Razmerje med upnikom in porokom

Upnik sme od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. Narava poroštva je subsidiarna, kar pomeni, da je porok dolžan plačati obveznost šele, ko je ne plača dolžnik. Porok ima možnost ugovarjati upniku, naj najprej terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika in šele nato njega. Če upnik opusti to dolžnost je lahko porok prost svoje odgovornosti. Vendar pa lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od dolžnika, če je očitno, da iz sredstev dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.

Porok se lahko zaveže, da odgovarja, kot porok in plačnik. V tem primeru odgovarja za obveznost kot dolžnik in upnik lahko zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. To je solidarno poroštvo, kjer sta dolžnik in porok izenačena v odgovornosti in tukaj porok nima ugovora naj upnik najprej zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika.

V praksi je daleč najbolj pogosto solidarno poroštvo, kar pomeni, če se boste zavezali kot solidarni porok dejansko odgovarjate kot glavni dolžnik. 

Porok lahko uveljavlja ugovore zoper upnikov zahtevek in sicer enako, kot bi ugovarjal dolžnik. Tako ima ugovore zastaranja, ugovor pobotanja in druge, nima pa tudi osebnih dolžnikovih ugovorov (ničnost in zastaranje posojilne pogodbe, itd.). Porok pa lahko uveljavlja svoje osebne ugovore, kot je ničnost poroštvene izjave, zastaranje upnikove terjatve proti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev, itd.

Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika. Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.

Razmerje med porokom in dolžnikom

Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Pravico ima do povračila stroškov nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.

V primeru, da je bilo več solidarnih dolžnikov, ki so vsi imeli enega poroka lahko ta zahteva od kateregakoli izmed njimi, da naj mu povrne tisto, kar je plačal upniku skupaj s stroški.

Porok ima pravico zahtevati od dolžnika, da mu da določeno zavarovanje.

To je mogoče na podlagi naslednjih pogojev: da porok to zahteva še preden poplača upnika, da se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, da dolžnik ob zapadlosti še ni izpolnil svoje obveznosti, da je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo. Smisel takšne ureditve zavarovanja je, da ima porok možnost, da se mu povrne tisto, kar bo plačal kot porok.

Če je bilo več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.

Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.

Prednost poroštva je v preprosti sklenitvi poroštvene izjave, poroštvo ni povezano s posebnimi stroški in upniku za izpolnitev obveznosti odgovarja več oseb.

Slabost poroštva je, da je uspešnost izvršbe na premoženju dolžnika ali poroka odvisna od premoženjskega položaja teh oseb. Pogosto pa je upniku otežena presoja plačilne sposobnosti poroka.

Svetujem vam, da preberete članek o posojilni pogodbi, članek o obrestih in ostale članke, ki se navezujejo na zavarovanje obveznosti.

Dobili boste širši pregled nad obrestmi v posojilni pogodbi in možnostjo zavarovanja posojila.

odvetnik Gregor Verbajs