Ali vas skrbi izplačilo priigranega denarja?

Mogoče vas zanima v kateri državi morate vložiti tožbo?

Sodišče Evropske unije je odločilo o predlogu Vrhovnega sodišča RS za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, povezani z vprašanjem, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije.

Sodišče je odločilo, da igralec spletnega pokra tudi v tem primeru ne izgubi statusa potrošnika.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v omenjeni zadevi pred dobrim letom (s sklepom II Ips 98/2018) prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje.

V tem primeru je šlo za spor z mednarodnim elementom, v katerem je tožnik fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti.

Šlo je za zanimivo vprašanje v zvezi z aktualnim življenjskim primerom s širšim pomenom, saj je bilo mogoče predvidevati, da bo razlaga prava v tem primeru pomembna tudi za nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene.

Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic.

Tožnik v tej zadevi je igralec spletnega pokra, ki od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011.

Toženka, ki je bila organizatorka te spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre.

Sodišče prve stopnje je v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč.

Toženka bi mu morala tako po odločitvi sodišča tudi vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Vedela je namreč za tožnikovo kršitev pravil, pa mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

Bistveno v zadevi je bilo, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah.

Iz dejanskih okoliščin zadeve je razvidno, da se prepletajo tako tiste, ki so značilne za zasebne potrošnike (npr. tožnik je sklenil pogodbo na daljavo in je soglašal z vnaprej in enostransko pripravljenimi Splošnimi pogoji poslovanja, pri tem pa svoje dejavnosti igranja pokra drugim na trgu ni ponujal kot plačljive storitve), kot tudi tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica (npr. tožnik se je s pokrom več let uspešno preživljal). S tega vidika je šlo za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je bilo treba razlagati v skladu s pravom EU.

Kot je bilo že omenjeno, je Sodišče Evropske unije odločilo, da je treba Uredbo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, “da fizična oseba s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je na eni strani z družbo s sedežem v drugi državi članici sklenila pogodbo za igranje pokra na spletu, ki vsebuje splošne pogoje poslovanja, ki jih določi ta družba, na drugi strani pa take dejavnosti ni niti uradno registrirala niti je ni ponujala tretjim osebam kot plačljivo storitev, ne izgubi statusa ‘potrošnika’ v smislu te določbe, tudi če ta oseba to igro igra mnogo ur na dan, ima o njej obsežno znanje in iz te igre prejema velike dobitke”.

Na podlagi odločitve Sodišča Evropske unije bo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 98/2018 nadaljevalo postopek in odločilo o reviziji.

Zanimiva odločitev, ki lahko marsikomu pride še kako zelo prav.

P.S. Celotno sodbo si lahko preberete na spodnji povezavi.

sodba – spletni igralec pokra

Gregor Verbajs

Prijazno ste ga odnesli nazaj v podjetje ali trgovino, kjer ste ga kupili, tam pa so vas napotili na pooblaščeni servis.

Nato ste se več dni sprehajali od trgovine do servisa, ker sta se prodajalec in serviser izgovarjala drug na drugega, dokler vam je bilo dovolj in ste obupali ter se sprijaznili, da ste kupili nekaj, kar vam ne koristi.

Takšnih in podobnih primerov je nešteto.

Trgovci skoraj vedno uspejo kupca pri uveljavljanju stvarnih napak, preusmeriti na pooblaščeni servis.

Vzrok je v premajhnem poznavanju pravic kupcev na podlagi Obligacijskega zakonika (OZ) in še bolj na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot).

Ta dva zakona namreč dajeta kupcem izdelka določene pravice, med drugim tudi pravico, da izdelek z napako takoj že v trgovini zamenjajo z novim izdelkom brez napak.

Predstavil vam bom kratek vsakodnevni primer nakupa izdelka in pravice, ki vam gredo po zgoraj omenjenih zakonih.

Primer

V trgovini kupite določeno tehnično stvar (televizor, računalnik, itd.).

Prinesete jo domov, vendar ugotovite, da ne deluje. Lahko da kakšen gumb ne deluje, lahko da ima zaslon kakšno okvaro ali pa je samo fizično poškodovan.

Odpravite se nazaj v trgovino in želite, da se napaka odpravi.

Trgovec vam prijazno pove, da morate stvar odnesti na servis, kjer vam ga bodo popravili. Velikokrat se trgovci sklicujejo, da vam bi stvar zamenjali, če bi jo prinesli v 8 dneh.

Odpravite se na servis, kjer vam povejo, da bo popravilo trajalo 40 dni ali celo, da bo morala stvar na popravilo v tujino.

Tako ostanete za skoraj dva meseca brez stvari, ki ste jo kupili z namenom, da jo uporabite še isti dan nakupa.

Rešitev

OZ v členih od 458. do 488. določa odgovornost za stvarne napake ter ureja garancijo za brezhibno delovanje stvari.

Prodajalec na podlagi OZ in ZVPot odgovarja za stvarne napake, ki jih je imela stvar v času njenega nakupa.

Celotno poglavje ne bom podrobno razčlenil, vendar vas zgolj opozarjam na 468. člen OZ, ki pravi, da kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko:

1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe);

2. zahteva znižanje kupnine;

3. odstopi od pogodbe.

V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode.

Na prvi pogled mogoče dvoumno razlago, kaj lahko kupec zahteva od prodajalca, podrobneje razčlenijo v prid potrošnika določbe ZVPot, ki jih bom razložil v nadaljevanju.

Že sam OZ pa navaja alternativno možnost izbire kupca – odpravo napake ali izročitev druge stvari brez napake.

Nadalje je pomembno, kot določa 481. člen OZ, da če je prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnično blago, izročil kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od njene izročitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje.

Pomembno je, da lahko kupec zahteva popravo ali novo stvar, tako od proizvajalca, kot od prodajalca.

ZVPot v členih od 25. do 42. določa prodajo blaga in opravljanje storitve.

V našem primeru sta pomembna člena 37.a in 37.c.

Prvi omenjeni člen pravi, da potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita.

Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila stvar izročena. ZVPot pa določa tudi domnevo, da se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve.

To pomeni, da boste morali napako, ki jo boste uveljavljali po šestih mesecih, tudi dokazati. V nasprotnem primeru vas do roka šestih mesecev varuje zakonska domneva.

Člen 37.c pa pravi, da potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati, da:

– odpravi napako na blagu ali

– vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali

– blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali

– vrne plačani znesek.

V vsakem primeru ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena.

Pravice potrošnika ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.

Pomembno je, da ZVPot določa zahteve kupca alternativno, tako, da lahko vedno izberete, kar želite. Ne pustite se prepričati, da morate stvar nesti na servis, saj stvarno napako uveljavljate od prodajalca in ne od proizvajalca.

Sklep

Predlagam, da v takšnih in podobnih primerih, kot je zgornji, storite sledeče: stvar zapakirajte in skupaj z računom odnesite nazaj k trgovcu ter po lastni volji zahtevajte eno izmed možnosti našteto v 37.c členu ZVPot.

Predlagam vam, da zahtevate zamenjavo blaga, ker boste tako najhitreje dobili novo stvar.

Mogoče ni odveč, če na list papirja napišete zahtevo, da na podlagi ZVPot uveljavljate stvarne napake od prodajalca.

Verjetnost, da vam bodo ustregli po vaših željah, je z izjavo večja.

Razlika med stvarno napako in garancijo lahko pojasnimo tako, da stvarna napaka pomeni, da stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno ali posebno rabo, ali nima lastnosti, ki so bile dogovorjene ali predpisane in za napako odgovarja že prodajalec.  Garancijo pa da proizvajalec in jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času, šteto od njene izročitve kupcu.

Preberite si še druge moje bloge, saj boste izvedeli zanimive pravne odgovore.

odvetnik Gregor Verbajs