In res je tako.

V Wuhanu na Kitajskem so 1. marca 2020 odprli državne urade in takoj našteli rekordno število parov, ki so vložili zahtevo za razvezo zakonske zveze.

Seveda v času izolacije lahko pride tudi do še večje povezave s partnerjem in tudi do novih rojstev, vendar pa to (načeloma) ne povzroči pravnega urejanja zadev med partnerjema.

Posledice, ki so glede razveze nastale v Wuhanu je bilo mogoče pričakovati tudi pri nas in verjetno povsod, kjer so bili ljudje vsaj nekaj časa izolirani.

Zakaj je temu tako?

Verjetno zato, ker so v času samoizolacije na preizkušnji tudi medosebni odnosi, saj smo več časa doma in s partnerjem ter ni »prostora za pobeg« v primeru spora, ampak se je potrebno s sporom soočiti.

Vendar ne glede na razlog razveze, bi rad opozoril na nekaj stvari v samem postopku razveze.

Kakšne posledice sploh ima razveza?

Sklenitev zakonske zveze ima posledice na premoženjskopravnem področju zakoncev in tudi na področju pravic in obveznosti do skupnih otrok.

Razveza zakonske zveze predstavlja razlog za določitev skrbništva, stikov in preživljanja otrok ter seveda razlog za delitev skupnega premoženja.

Pogosta zmota zakoncev je, da se premoženje zakoncev deli skladno s finančnimi deleži, ki jih je posamezni zakonec prispeval s plačo ali iz pridobivanja na podlagi drugih poslovnih dejavnosti.

Dejstvo je, da velja zakonska domneva, da se premoženje zakoncev deli v razmerju 50 : 50 %, razen če posamezni zakonec ne dokaže, da je bil njegov prispevek večji, pri čemer se v prispevek upošteva vse, tudi skrb za otroke in upravljanje domačega gospodinjstva.

Razveza je formalni postopek in je možna na sodišču ali pri notarju

Zakonsko skupnost je treba v primeru razveze oz. ločitve razvezati.

Razveza zakonske zveze se lahko opravi pred sodiščem, pri čemer se postopek za razvezo pred sodiščem lahko začne sporazumno na predlog obeh zakoncev ali s strani enega zakonca.

Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati.

Razveza na sodišču je dokaj tipska in sodišče zgolj zasliši vsakega od zakoncev ter na koncu ugotovi, da je zakonska zveza prenehala, in nekdanja zakonca sta razvezana.

Želel bi opozoriti, da sodišče ne razdeli tudi premoženja med zakoncema, saj je to ločen postopek.

Po novem Družinskem zakoniku je mogoča tudi sporazumna razveza pred notarjem (notarska ločitev), ki jo sam priporočam, saj je le-ta sporazumna in zelo hitra. Je pa za takšno ločitev nekaj pogojev, in sicer, da zakonca nimata skupnih otrok nad katerim izvajata starševsko skrb, da skleneta tudi sporazum o skupnem premoženju, ter se dogovorita kdo ostane ali postane najemnik skupnega stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje.

Delitev skupnega premoženja

Delitev skupnega premoženja je poseben postopek, v katerem je potrebno ugotoviti obseg skupnega premoženja in razdeliti skupno premoženje.

Posebno premoženje zakoncev (ali posameznega zakonca) je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga.

V posebno premoženje spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze, kot na primer na podlagi darila ali dediščine.

V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot so na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec ali zunajzakonski partner iz naslova raznih odlikovanj.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje lahko zakonca razdelita na podlagi sporazuma, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa ali pa o delitvi skupnega premoženja odloči sodišče.

Sodišče pri delitvi premoženja deli premoženje na način, da se ugotovi prispevek posameznega zakonca v času trajanja skupnosti, na podlagi te ugotovitve pa se potem deli premoženje.

V praksi je to tako, da se ugotovi (izloči) posebno premoženje posameznega zakonca, ugotovita se aktiva (premoženje) in pasiva (krediti, dolgovi), potem pa se izračuna, kaj je ostalo za delitev.

Lahko bi rekli, da gre za golo matematiko – v teoriji, ki pa se v praksi pogosto izkaže za bistveno bolj zapleteno in je pogosto predmet spora. Predvsem gredo stranke velikokrat v zelo podrobne navedbe (kdo je kaj kupil, kaj je čigavo, itd.).

Še nekaj napotkov in opozoril…

• Razvezo zakonske zveze in delitev skupnega premoženja opravite čim prej.
• Če je le mogoče poskušajte razvezo zveze in delitev premoženja opraviti sporazumno.
• Razvezo zakonske zveze lahko opravite preko sodišča ali (v določenih primerih) pri notarju.
• Če se sporazumno razvežete, morate imeti rešeno tudi delitev premoženja.
• Dokler zakonca nista razvezana, imata pravico do dedovanja eden po drugem. S pravnomočno razvezo zakonca ne dedujeta več eden po drugem.
• Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli (tudi po več letih, ko imajo zakonci že novega partnerja).

Torej…

Moj nasvet bi bil, da ne postanite »nikoli uradno ločeni« zakonec, saj boste s tem lahko imeli veliko problemov (pri dedovanju, darilih, vlaganju v skupno nepremičnino…).

Velikokrat je bolje skleniti dogovor ali (izven) sodno poravnavo, kot pa se pravdati več let. Glede na čas sodnih postopkov, lahko le-ti trajajo tudi več let. Res pa vedno ni mogoča sporazumna razveza in delitev skupnega premoženja.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/ali-je-zakonec-po-razvezi-zakonske-zveze-odgovoren-za-skupne-dolgove/ Mon, 17 May 2010 13:28:46 +0000 http://www.ius-optima.com/?p=280 Ali se ločujete in še niste uredili premoženjskega razmerja z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem?

Ali ste že ločeni in nikoli niste uredili premoženjskega razmerja z bivšim zakoncem?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vam močno svetujem, da premoženjska razmerja čim prej uredite.

Zakaj?

Zato, ker boste lahko imeli veliko problemov, če razmerja ne uredite.

Na srečo se vedno več zakoncev odloča za sporazumno razvezo, kjer si po mojem mnenju prihranijo čas in nepotrebno “prepucavanje” na sodišču.

Ob razvezi si zakonca uredita premoženjsko razmerje tako, da si razdelita premoženje.

Veliko zakoncev ima kredit za avto, hišo in podobno.

Predstavil bom kako je s skupnimi dolgovi po razvezi zakonske zveze, kdo je odgovoren za skupne dolgove in kakšna je sodna praksa.

Premoženje zakoncev

Družinski zakonik (DZ) v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno (solidarno) s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti (82. člen DZ).

Izhodišče na katerega se bom opiral, kako je z odgovornostjo zakoncev za dolgove nastale med zakonsko zvezo bo prav ta 82. člen. DZ.

Odgovornost zakoncev za dolgove

Zakonska določba o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem je kogentne narave, kar pomeni, da jih stranke ne morejo izključiti. Tudi po prenehanju zakonske zveze ne.

Tako je reklo tudi Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 479/2008. V navedeni zadevi sodišča je upnik zahteval poplačilo od bivšega zakonca, za posojilo, ki sta ga zakonca vzela skupaj za nakup nepremičnine.

Na podlagi 82. člena DZ zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim, kot tudi s svojim posebnim premoženjem.

To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca, ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je konkretno obveznost prevzel.

To določa tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 395. členu, ki pravi, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Če celoten dolg poravna en zakonec, ima pravico terjati povračilo za del, ki da je dolžan plačati drugi zakonec. Takšne skupne obveznosti torej obremenjujejo oba zakonca.

Načelo nerazdelne (solidarne) odgovornosti za skupne obveznosti zakoncev je logična posledica uveljavljenih načel slovenske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema, to je načelo enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti.

Kot sem že povedal so določbe o solidarni odgovornosti zakoncev kogentne narave (ius cogens), zato jih stranke, v našem primeru zakonca, ne moreta izključiti, tudi po prenehanju zakonske zveze ne. V nasprotnem primeru bi bile možne zlorabe instituta razdelitve skupnega premoženja zakoncev in s tem oškodovanje njunih skupnih upnikov. Namen te ureditve je varovanje ekonomskega interesa upnika.

V praksi zakonca velikokrat naredita sporazum o razdelitvi skupnega premoženja s katerim uredita medsebojna razmerja.

To je sicer zelo dobrodošlo, ker se tako izogneta sodnemu postopku, vendar zakonca velikokrat na nekaj pozabita.

V večini primerih se zakonca v sporazumu o razdelitvi premoženja dogovorita, da en ostane v stanovanju ali hiši in prevzame nepremičnino ter plačevanje posojila.

Vendar se zaradi kogentnosti (prisilnosti) določb DZ ni mogoče razbremeniti drugega zakonca solidarne odgovornosti za poplačilo posojila.

Odgovornosti se zakonca ne razbremenita kljub temu, da se v sporazumu dogovorita, da en izstopa iz kreditnega razmerja in je prost obveznosti po kreditni pogodbi.

Dogovor, da dolg iz naslova npr. stanovanjskega kredita prevzame le en, je tako stvar njunega notranjega razmerja in je lahko podlaga za morebitni regresni zahtevek zoper enega od zakoncev.

Sporazum med zakoncema tako do tretjih oseb nima učinka in se zato z njim ne da razbremeniti solidarne odgovornosti.

Sklep

Ko zakonca naredita sporazum o razdelitvi premoženja je zelo pomembno, da medsebojna razmerja uredita tudi z upnikom.

Upnik je največkrat banka, s katero pa se je potrebno dogovoriti, da bo na mesto enega od zakoncev stopil novi porok ali pa, da se zagotovi kakšno drugačno zavarovanje.

V nasprotnem primeru lahko zelo hitro pride do situacije, ko en zakonec neha plačevati kredit in zaradi neurejenosti zadev z banko ali drugimi upniki, pride do izvršbe zoper drugega zakonca, ki je prepričan, da s kreditom oz. posojilom nima ničesar več skupnega.

Vabim vas k branju še drugih člankov na mojem blogu.

odvetnik Gregor Verbajs