Torej…

Najprej poglejmo dogajanje v svetu in pri nas.

Z nekaj stavki, bi lahko zadevo opisali tako:

• »Everything is being cancelled«;
• Znane osebe in politiki so okuženi;
• Meje se zapirajo;
• V realnosti je verjetno veliko slabše, kot kažejo uradni podatki.

Dejstvo je, da se koronavirus hitro širi. To kažejo vsi statistični podatki iz vseh držav, kjer se je virus pojavil.

Države sprejemajo različne ukrepe z namenom, da se epidemijo koronavirusa omeji in čim prej vzpostavi normalno stanje.

V ta namen, se odpovedujejo javne prireditve, prepoveduje zbiranje oseb, omejuje število oseb v trgovskih centrih, zapirajo meje, uvajajo zdravstvene kontrole na mejah, itd.

Veliko znanih oseb (Tom Hanks, Tadej Pogačar, Rudy Gobert, jeseniški hokejist…) je okuženih z virusom in so v karanteni.

Glede na statistiko v posameznih državah se večji izbruh v Sloveniji šele pričakuje.

Koronavirus je in še bo v veliki miri vplival na gospodarstvo, kar se je videlo pri Kitajski (kjer se je celo onesnaževanje zraka izboljšalo).

Vendar…

Razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu. Koronavirus je zgolj »trigger« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, in sicer kako je nastal, kakšne so njegove lastnosti, ali se ga da dejansko zajeziti, ali se bo pojavljal sezonsko kot gripa, ali se bo iznašlo zdravilo, itd.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj mesecev;
• Pregreto gospodarstvo in Koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi;
• Zelo velik problem bo realno povpraševanje, saj bodo ljudje zaradi panike in negotovosti manj trošili, zardi manjšega trošenja pa se bo ohladilo gospodarstvo.
• Evropa ni Kitajska, kjer so državljane lahko zaprli v hiše in jim zagrozili, da v kolikor zapustijo hišo, da jih lahko čaka tudi smrtna obsodba. Politična moč, kultura in mentaliteta ljudi na Kitajskem je drugačna od demokratične Evrope.

Zaradi Koronavirusa in gospodarske krize (recesije) bodo podjetja prej ali slej prisiljena sprejeti nujne ukrepe, na podlagi katerih bodo poskušala preživeti na trgu.

Zaradi vseh zgoraj navedenih razmer si podjetja in podjetniki začnejo postavljati vprašanja:

• Kaj če so naša predvidevanja o trajanju epidemije napačna?
• Kaj če se bo virus pojavljal vsako sezono in ne bomo imeli cepiva?
• Kaj če posel obstane za celo leto?
• Kaj če se gospodarstvo močno ohladi?
• Ali bom lahko preživel krizo?
• Kaj če postanem nelikviden?
• Ali grem lahko v stečaj?
• Kaj lahko naredim z zaposlenimi?
• Ali lahko kako spremenim obstoječe pogodbe?

V teh časih bo skoraj zagotovo prišlo do odpuščanja, pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas se ne bodo podaljševale, pričeli se bodo stečaji, znižale se bodo plače, odrejen bo obvezen dopust za nekatere zaposlene, optimizirale se bodo zaloge, prišlo bo do odloga plačil dobaviteljem, itd.

Skratka…

Da bi se lahko kot podjetje v nastali situaciji, kar najbolje zaščitili vam v nadaljevanju predstavljam praktične ukrepe, ki jih lahko sprejmete takoj.

Kateri so tisti nujni pravni ukrepi, ki jih morate kot podjetje oz. podjetniki sprejeti čim prej:

1. Zavedati se morate, da odvetniki delamo in smo vam na razpolago. Tako tudi naša odvetniška pisarna v teh časih nemoteno deluje in je vam v pomoč. Zaradi izrednih razmer in sprejetih ukrepov je možna komunikacija preko telefona, emaila, konferenčnega klica, ipd. Morebitno dokumentacijo lahko posredujete preko weTransfer, Dropboxa, itd. Ker boste v tem času zagotovo sprejemali določene pravne ukrepe se za pravna vprašanja obrnite na odvetnika, ki vam bo znal najbolje svetovati kako postopati pri posameznih pravnih vprašanjih.
2. Slovenija je že sprejela ukrepe za pomoč gospodarstvu, zato v kolikor izpolnjujete pogoje za pridobitev »državne pomoči« in pomoč potrebujete jo čim prej pridobite, ukrepi pa so zlasti naslednji:
   • Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Na podlagi besedila zakona imate kot delodajalec pod različnimi pogoji pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač;
   • Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Pravico do likvidnostnega kredita bodo imela podjetja, ki se ukvarjajo s hotelirstvom, gostinstvom, turizmom, transportom, avtomobilsko industrijo, predelovalno dejavnost. Več o tem si lahko preberete na https://podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/687-ukrepi-slovenskega-podjetniskega-sklada-za-omilitev-posledic-koronavirusa
3. Kot delodajalec lahko sprejmete ustrezne ukrepe pri zaposlenih na način, da zaščitite svojo dejavnost, ter hkrati ne kršite obveznosti delavca. V spodnji sliki so trenutne zakonske možnosti in tudi možnosti na podlagi Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače:

4. Optimizirajte svoje poslovanje na način, da optimizirate zaloge, pregledate poslovanje in ugotovite, kje lahko trenutno največ pridobite in se fokusirajte na ta del poslovanja, z dobavitelji se poskušate dogovoriti za odlog plačil, itd.
5. Preglejte veljavne pravne posle (pogodbe) in poskusite ugotoviti, ali trenutna pandemija koronavirusa neposredno vpliva na katero od pogodb na način, da se zmanjšuje število naročil ali strank, ali da je celo določena dejavnost povsem zaustavljena, posledično pa prihaja do manjših prihodkov. Upoštevati je potrebno, da je trenutna pandemija višja sila, ki je prišla nepričakovano, še vedno je trenutno nepremagljiva in predstavlja zunanji dogodek, neodvisen od pogodbenih strank. Po mojem mnenju je kljub vsemu smiselno, da se pogodbe ohranjajo v veljavi, vendar pa naj riziko trenutnega stanja nosita obe pogodbeni stranki, predvsem z namenom, da se izognete situaciji, da bi prihajalo do odpovedi pogodb, ki imajo negativne posledice tako za eno kot za drugo stranko.
6. V primeru, da bi postali insolventni morate sprejeti ukrepe skladne z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ukrepi se lahko nanašajo na dokapitalizacijo podjetja, bodisi s stvarnimi vložki ali denarnimi vložki. Z upniki se lahko dogovorite za zmanjšanje in odložitev zapadlosti obveznosti. Lahko pa začnete različne postopke, ki so vam zakonsko na voljo (poenostavljena prisilna poravnava, prisilna poravnava…).

Za konec…

Verjamem, da bodo prišli boljši časi in da pandemija ne bo trajala dolgo.

Ta čas lahko kot podjetnik oz. podjetje izkoristite za izboljšanje, in sicer na naslednji način:

• Izboljšate se v tehnologiji (preizkusite v webinarju, konferenčnih klicih, delate na daljavo od doma, uvedete nove tehnologije…);
• Pridobite nove veščine (dodatno se izobražujete na svojem področju ali na novih področjih);
• Pripravite nove marketinške pristope (predvsem on-line, saj trendi in statistika kaže, da gre vse na splet in on-line ter v umetno inteligenco);
• Razmislite o novem poslovnem modelu delovanja;
• Izvedete reorganizacijo;
• Preizkusite nove poslovne ideje;
• In najbolj pomembno… Medtem ko drugi gledajo zgolj poročila, lahko vi iščite nove priložnosti in razmišljajte o njih, ter si v tem času pridobite poslovno prednost in prehitite konkurenco. Seveda spremljajte poročila in glejte novice, vendar hkrati iščite nove možnosti.

Kot je rekel Robert Rolih: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Zlasti v zadnjem času se dolžniki sklicujejo na spremenjene določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in navajajo, da izvršba na njihovo nepremičnino, ki predstavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, ni dovoljena.

Mogoče vaši dolžniki do sedaj niso uspeli s predlogom za odlog izvršbe.

V vsakem primeru je smiselno, da veste kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe in kaj je pomembno.

Zato sem za vas, preden bo tudi koronavirus razlog za odlog izvršbe, pripravil navodila, kako odgovoriti na predlog dolžnika za odlog izvršbe.

1. PRAVNA PODLAGA

V pravu morate vedno najprej vedeti pravno podlago, nato pa tudi kako to pravno podlago pravilno vsebinsko napolniti.

Dolžniki lahko na treh podlagah (razlogih) predlagajo odlog izvršbe.

(1) Prvi odstavek 71. člena ZIZ omogoča, da sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če:

• dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in
• da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in
• da je podan vsaj en točno določen primer naveden v 1. odstavku 71. člena ZIZ (npr. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor…)

V kolikor dolžniki ne izkažejo nobenega pogoja po prvem odstavku 71. člena ZIZ (2) drugi odstavek 71. člena ZIZ nadalje določa, da ne glede na prvi odstavek istega člena, sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Nadalje lahko dolžniki na podlagi (3) četrtega in petega odstavek 71. člena ZIZ predlagajo odlog izvršbe. V tem primeru mora sodišče presoditi ali so izpolnjeni pogoji po 4. ali 5. odstavku 71. člena ZIZ.

V skladu s 4. odstavkom 71. člena ZIZ sme sodišče pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov v 71. členu ZIZ, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino, najdlje za šest mesecev in le enkrat. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Vem, da vse zgoraj navedeno deluje zelo komplicirano, vendar vam bom takoj vse skupaj predstavil zelo jasno. Pogoji vam bodo takoj jasni.

Povedano še drugače, za odlog izvršbe po 4. in 5. odstavku 71. člena ZIZ morajo torej biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• izvršba mora potekati na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom;
• terjatev, ki se izterjuje mora biti očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine na katero se vodi izvršba;
• CSD mora podati obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov;
• obstajati morajo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste in da so vam pogoji sedaj povsem jasni.

V nadaljevanju vam bom predstavil zgolj argumentacijo za tretji (3) primer, če dolžniki predlagajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je njihov dom, saj so takšni predlogi v praksi najpogostejši.

2. PREDLOG ZA ODLOG IZVRŠBE NA NEPREMIČNINO, KI JE DOLŽNIKOV DOM

Sedaj ko smo pogledali pravno podlago gremo lahko še na konkretno argumentacijo.

V nadaljevanju bom pojasnil kako morate kot podjetnik oziroma upnik argumentirati odgovor na dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

V uvodu vas opozarjam, da morajo dolžniki vse okoliščine zatrjevati, sicer jih sodišče ne more upoštevati, poleg zatrjevanja pa morajo za svoje navedbe predložiti tudi dokaze.

  a. Prvi pogoj – nepremičnina predstavlja dolžnikov dom

Prvi od pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odlog izvršbe po četrtem odstavku 71. člena ZIZ je okoliščina, da gre za izvršbo na stanovanje, ki predstavlja dolžnikov dom.

Dolžniki to okoliščino dokazujejo s stalnim prebivališčem na nepremičnini, ki je predmet prodaje v izvršilnem postopku. Velikokrat pa dolžniki pozabijo izkazovati to okoliščino.

  b. Drugi pogoj – očitna nesorazmernost denarne terjatve upnika z vrednostjo nepremičnine

Glede naslednjega pogoja očitne nesorazmernosti denarne terjatve upnika z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine morata dolžnika navedeno okoliščino zatrjevati in tudi dokazati.

Sodišče navedeno okoliščino ugotavlja tako, da ugotavlja koliko znaša dolg dolžnika v času izdaje sklepa o izvršbi in kakšna je ocenjena vrednost nepremičnine dolžnika v izvršilnem postopku.

Pri ugotavljanju dolga dolžnika pa je potrebno gledati tudi širše. Če ima dolžnik na svoji nepremičnini vknjiženih več hipotek več upnikov je potrebno, pri presoji nesorazmernosti denarne terjatve z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, upoštevati tudi te terjatve, saj bodo v primeru prodaje nepremičnine tudi te ostale terjatve predmet poplačila iz prejete kupnine.

  c. Tretji pogoj – mnenje CSD

Naslednji pogoj, mnenje CSD, je v praksi najbolj problematičen, a hkrati najbolj v korist upnikov.

Dolžniki mnenja CSD velikokrat sploh ne predložijo. V kolikor dolžniki mnenje CSD predložijo, pa le-ta velikokrat ni skladen z določbami ZIZ in ni ustrezno obrazložen.

V mnenjih CSD zapiše, da dolžnik živi v stanovanju, katerega lastnik je, da je to edino stanovanje, ki ga ima v lasti in predstavlja njegov dom. Nato nadalje CSD zapiše, da dolžnik prejema nizke dohodke, nima prihrankov, ima blokiran račun ter nima možnosti bivanja drugje. Na koncu poda še mnenje, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika.

Takšno mnenje pa ni ustrezno.

Zakaj ne?

Poglejva si mnenje CSD bolj podrobno.

CSD v mnenju zapiše, da je mnenje podalo na zaprosilo dolžnika ter da je mnenje oprto zgolj na navedbe ter dokazila (dokumentacijo), ki jih je dolžnik predložil CSD.

CSD pa teh dokazil (oz. dokumentacije) ne priloži mnenju, niti jih dolžniki ne predložijo sodišču (saj jih niti ne morejo, ker CSD izda mnenje zgolj na podlagi navedb dolžnika).

Dodatno pa so mnenja CSD tako pomanjkljiva, da ni pojasnjeno niti navedeno za kakšno dokumentacijo gre, niti dokumentacija ni popisana, na kar morate kot upnik v svojem odgovoru na predlog dolžnika za odlog izvršbe opozoriti.

Mnenja CSD so tako pavšalna in neobrazložena, da na njihovi podlagi ni pojasnjeno, kako je CSD do ugotovitev dejansko prišel, posledično pa takšnega mnenja ni mogoče preveriti, niti ga sodišče ne more upoštevati.

Takšno mnenje CSD sodišče šteje za neobrazloženo.

Po presoji izpolnjenosti pogojev iz 4. odstavka 71. člena ZIZ sodišče presoja izpolnjenost pogoja iz 5. odstavka 71. člena ZIZ, seveda če se dolžniki v predlogu nanj sklicujejo.

  d. Četrti pogoj – posebne okoliščine

Za posebne okoliščine iz 5. odstavka 71. člena ZIZ pa je poleg v 4. odstavku 71. člena ZIZ navedenih pogojev potrebno kumulativno izkazati še posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino dolžnika očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, pri čemer se izvršba lahko odloži za primeren čas ne glede na omejitve iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.

Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Peti odstavek tako določa obstoj posebnih okoliščin.

Glede pogoja obstoja posebnih okoliščin, dolžniki v praksi največkrat navajajo:

• da so v zelo težkem socialnem in finančnem položaju, saj prejemajo zelo nizke prihodke oz. iz tega naslova nimajo rubljivih prihodkov;
• da imajo zaradi izvršbe blokiran račun;
• da imajo zdravstvene težave (začasne, trajne, invalidnost…);
• da bi jim deložiranje na cesto povzročilo nepopravljivo škodo…

Takšnih navedb dolžniki v predlogu za izvršbo največkrat z ničemer ne izkažejo.

Kot upnik morate primarno ugovarjati, da dolžniki takšnih navedb niso z ničemer izkazali, in sicer na način, da navedete:

• da dolžniki glede višine prihodkov in premoženjskega in finančnega stanja niso podali nobenih navedb in predložili dokazov, o katerih se lahko kot upnik izjavite in bi jih sodišče lahko preverilo, saj mora dolžnik po določbi 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja tudi v izvršbi sam predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb;
• da sodišče ne sme samo pridobiti in preučiti javno dostopne finančne podatke o dolžnikih.
• da dolžniki niso podali utemeljenih navedb in predložili dokazov glede zdravstvenega stanja;
• da dolžniki niso navedli kako finančno in zdravstveno stanje vpliva na možnost poplačila dolgov zdaj ali v bližnji prihodnosti ter predvsem ali bi odlog izvršbe lahko imel pomen glede na realno možnost poplačila dolgov upniku.

V kolikor so dolžniki zaposleni kot upnik vedno izpostavite, da imajo dolžniki možnost najema druge nepremičnine, saj jim skladno z določbami ZIZ ob izvršbah ostane 76% minimalne plače, s katero lahko prosto razpolagajo.

Nadalje je potrebno upoštevati, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti.

Dolgotrajno slabo finančno stanje ali dalj časa trajajoča zdravstvena težava ni nenaden dogodek.

V kolikor dolžnik zastavi nepremičnino za zavarovanje kredita ali posojila in prostovoljno pristopi k ustanovitvi hipoteke je tudi navedena okoliščina dodatni argument, da ne gre za nenadno situacijo, ampak je dolžnik v primeru neplačevanja kredita lahko pričakoval, da bo njegova nepremičnina prodana v izvršbi.

Sodna praksa je prav tako tudi zavzela stališče, da izguba zastavljene nepremičnine ne predstavlja škode po 71. členu ZIZ, če upoštevamo, da izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe in da teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.

Povedano še drugače odlog izvršbe po četrtem in petem odstavku 71. člena Z1Z je predvsem namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, to je tistim, ki jim zaradi poplačila dolga nizke vrednosti grozi (nepotrebna) prodaja nepremičnine, ki predstavlja njihov dom in edino možnost prebivanja, njihov dolg pa bi bil ob podpori socialne mreže in humanitarnih organizacij lahko poplačan, torej poplačan z drugimi sredstvi.

Da ne gre za navedeno situacijo kažejo naslednje okoliščine:

• dolg dolžnika do upnika absolutno gledano ni nizek,
• dolg dolžnika ni nizek do drugih morebitnih upnikov, ki imajo v zemljiški knjigo vknjiženo hipoteko na nepremičnini,
• dolg obstoji že dlje časa,
• da je dolžnik že ob sklenitvi kreditne pogodbe vedela, da neizpolnitev pomeni izvršbo na nepremičnino,
• dolg dolžnika do upnika ne more biti poplačan z drugimi sredstvi dolžnika.

Vsak odgovor na ugovor je potrebno spisati glede na konkretne navedbe in dokaze dolžnikov.

Predstavil sem ključne okoliščine, ki jih morajo dolžniki izkazati in kako morate kot podjetniki oz. upniki na dolžnikov predlog za odlog izvršbe odgovoriti.

Kljub temu prispevku se pred pisanjem odgovora na dolžnikov predlog za odlog izvršbe posvetujete z odvetnikom.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Morda pa ste se temu do sedaj uspešno izognili.

Tako ali drugače, bi bilo smiselno, da veste kaj je potrebno ob tem storiti.

Zato sem za vas pripravil orodje za ugotavljanje stvarnih napak, ki ga vam bom predstavil v tem članku.

Z orodjem za ugotavljanje stvarnih napak boste ugotovili, ali gre resnično za stvarno napako in ali jo je kupec pravilno uveljavljal. Po ugotovitvi boste kupcu lahko odgovorili, ali je njegova zahteva utemeljena ali ne.

Pri ugotavljanju stvarne napake, je naprej potrebno ugotoviti naravo pogodbe med vami in kupcem.

Za nekatere se namreč uporablja Obligacijski zakonik (OZ), za druge pa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

1. DELITEV POGODB

Zelo preprosto…

Pogodbe delimo na gospodarske pogodbe in negospodarske pogodbe (le-te spadajo pod okrilje OZ), ter na Potrošniške pogodbe (ki spadajo pod okrilje ZVPot).

Ko vemo v kateri del spada naša pogodba, gremo lahko naprej in razjasnimo pojem stvarne napake…

2. STVARNA NAPAKA

Za stvarno napako gre, če stvar na kakršenkoli način ne ustreza dogovoru strank, če dogovora ni, če stvar nima lastnosti za običajno rabo ali izrecno dogovorjenih lastnosti.

Povedano še drugače, prodajalec odgovarja za skladnost blaga s pogodbo (z dogovorom v pogodbi) v trenutku prehoda nevarnosti, to je od izročitve stvari dalje.

Za napako gre:

• če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
• če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
• če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
• če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Primeri napak:

Ko ugotovimo, ali gre za stvarno napako moramo preveriti še pogoje za uveljavljanje stvarne napake. Pogoji za uveljavljanje stvarnih napak so trije.

3. TRIJE POGOJI ZA UVELJAVLJANJE STVARNIH NAPAK 

a. Prvi pogoj je, da napaka obstaja.

Prodajalec ne odgovarja za napake če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (očitne napake, ki jih kupec lahko opazi pri običajnem pregledu stvari), vendar prodajalec odgovarja tudi za te, če izjavi da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike.

Po ZVPot je določena izpodbojna domneva, na podlagi katere se šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve. To je določba, ki potrošnikom olajša dokazovanje obstoja stvarne napake.

b. Drugi pogoj je pravočasen pregled stvari in notifikacija oz. grajanje napake – gre za rok v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki.

Notifikacija je odvisna od tega kakšne napake se grajajo.

Očitne napake (OZ):

• kupec je dolžan stvar pogledati ali dati v pregled takoj ob izročitvi, če sta pri izročitvi stvari prisotna prodajalec in kupec.
• Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi stvari mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe).
• Če prodajalec in kupec nista oba prisotna ob izročitvi mora kupec takoj ko je to mogoče pregledati stvar in o očitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe).

Skrite napake (OZ):

• Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah v roku 8 dni od njene ugotovitve (negospodarske pogodbe),
• Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o skritih napakah nemudoma od njene ugotovitve (gospodarske pogodbe)

Potrošniška pogodba (ZVPot):

• ZVPot ne deli napake na očitne in skrite, ampak za vse določa enako, in sicer mora potrošnik prodajalca obvestiti o napaki v roku 2 mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita.
• Kupec mora napako natančno opisati in prodajalca povabiti oz. mu omogočiti, da stvar pregleda.

c. Tretji pogoj je jamčevalni rok (objektivni rok) – rok v katerem prodajalec odgovarja za napake:

• 6 mesecev (OZ), razen če je bil dogovorjen daljši rok,
• 2 leti (ZVPot za nove stvari),
• 1 leto (ZVPot za rabljene stvari),
• Ne glede na jamčevalni rok, če je bila napaka prodajalcu znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Poleg navedenih treh pogojev je potrebno vedno upoštevati, da po poteku določenega roka pravice kupca/potrošnika prenehajo (rok za sodno uveljavljanje napake), in sicer prenehajo:

• po enem letu, šteto od dneva, ko je kupec prodajalcu odposlal obvestilo o napaki, razen če pravic zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti (OZ),
• po dveh letih, šteto od dneva, ko je potrošnik o stvarni napaki obvestil prodajalca (ZVPot).

Ali ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste. Greva naprej.

Za še boljšo predstavo spodaj vse skupaj prikazujem še grafično na praktičnem primeru.

4. ZAHTEVKI PRI STVARNI NAPAKI

Zahtevki so po OZ in ZVPot enaki, in sicer:

• Zavrnitev blaga z napako (če kupec ob izročitvi ugotovi, da ima blago napako lahko zavrne prevzem in tako nastane zamuda prodajalca, kar pomeni, da se šteje, da ni izpolnil svojih obveznosti pravočasno in če jih tudi v dodatnem roku ne se šteje, da je pogodba razvezana);
• Izpolnitev pogodbe (odprava napake ali izročitev druge stvari brez napake);
• Znižanje kupnine;
• Odstop od pogodbe in vrnitev plačanega zneska (vedno pred odstopom od pogodbe mora prodajalec dobiti še dodatni rok za izpolnitev);
• Odškodnina.

Med zahtevki kupec lahko prosto izbira (ali/ali), lahko tudi združuje zahtevke (odprava napake in odškodnina) in lahko pozneje uveljavlja drug zahtevek (če prodajalec ne popravi, lahko zahteva zamenjavo).

Ko kupec vloži zahtevo za uveljavljanje stvarne napake, mora prodajalec čimprej, vendar najpozneje v roku 8 dni od prejema obvestila kupca sporočiti kupcu ali bo ugodil kupčevi zahtevi ali bo zavrnil njegovo zahtevo (to velja za potrošniške pogodbe po ZVPot).

Tukaj bi vas opozoril, da v kolikor kot podjetniki ne odgovorite v navedenem 8 dnevnem roku ste v prekršku po določbah ZVPot. Zato bodite tukaj previdni.

5. ORODJE ZA UGOTAVLJANJE STVARNE NAPAKE

Ko boste kot podjetnik (prodajalec) prejeli zahtevek kupca za uveljavljanje stvarne napake boste lahko s spodnjim orodjem preverili, ali je zahtevek kupca upravičen.

Mogoče je kupec zamudil kakšen rok in mu je prenehala pravica.

Predlagam, da si orodje za ugotavljanje napak natisnete in ga imate vedno pri roki.

Z orodjem boste preverili:

• Ali gre za stvarno napako;
• Ali je kupec pravočasno obvestil o stvarni napaki;
• Ali uveljavlja napako v jamčevalnem roku;
• Ali mu je prenehala pravica sodno uveljaviti napako…

Pred kratkim sem imel na Obrtni zbornici v Ljubljani delavnico o stvarnih napakah in njeni razliki od garancije za brezhibno delovanje stvari.

Delavnico sem imel skupaj z Borutom Zoranom, ki je predstavil kako reševati pritožbe in reklamacije ter podal praktične napotke kako ravnati s strankami.

Delavnica je bila tako uspešna, da se je Obrtna zbornica v Ljubljani odločila, da jo v maju ponovi.

V kolikor ste podjetnik in vas bolj podrobno in obsežno zanimajo postopki uveljavljanja stvarnih napak in/ali garancije, vas vabim, da se pri Obrtni zbornici v Ljubljani prijavite na delavnico.

Sedaj bi vam dal še brezplačen nasvet.

Podjetniki veliko sprašujejo kako je v primeru, če kupec stvar že uporabi.

Na podlagi 475. člena OZ (ki velja za vse pogodbe po OZ in ZVPot) kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je sprejel. Kupec bo lahko od pogodbe odstopil zgolj, če bo stvar lahko vrnil v stanju, v kakršnem jo je sprejel.

Seveda tudi tukaj velja nekaj omejitev, vendar bodite pozorni na to določbo, saj podjetniki velikokrat pravijo, da kupci vrnejo že uporabljeno stvar, ki pa jo nato podjetniki ne morete niti vrniti dobavitelju, niti prodati naprej.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.

Ali se v družini pogovarjate o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjskih razmer?

Če se, potem vam svetujem, da si preberete ta članek.

Zakaj je pomembno, da si ga preberete?

Zato, ker veliko premoženjskih zadev v družinah ostane nerešenih in se nato pojavljajo spori v zapuščinskih postopkih.

Pred nekaj dnevi sem naletel na zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za izročilno pogodbo skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo.

Najprej bi vam svetoval, da nikoli ne sklepajte pogodb na obrazcih, ker obrazci niso prilagojeni za vaš konkretni življenjski primer.

Nenazadnje si tudi zobe ne popravljate sami, ampak greste k zobozdravniku.

Glede na navedeno statistiko obstoji želja ljudi, da uredijo premoženjska razmerja že za čas življenja.

Po pravici povedano me je zgornja statistika presenetila, saj sta pomen in značilnost izročilne pogodbe zelo specifična, zato vam želim prihraniti vsak evro, ki ga boste plačali za obrazec izročilne pogodbe. Z njim si dejansko ne morete nič pomagat.

Pojem izročilne pogodbe

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je po svoji naravi dednopravna pogodba, saj jo je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati.

Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje.

Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine.

Izročilna pogodba omogoča izročitelju razdelitev premoženja še pred smrtjo in mu tako ni potrebno narediti oporoke.

Oporoko pa lahko naredi za svoje ostalo premoženje, ki ga ni razdelil s pogodbo, in tisto premoženje, ki bo nastalo po sklenitvi izročilne pogodbe.

Predpostavke izročilne pogodbe

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki.

Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Ker je izročilna pogodba zelo specifična, si oglejmo taksativno naštete predpostavke in pogoje, pod katerimi je veljavna.

• Stranke pogodbe so lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. En od prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner;
• s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo;
• pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, tako da ne pridejo v poštev nobeni obrazci;
• s pogodbo je lahko zajeto le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Bistvo izročilne pogodbe, in njena posledica, je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje.

Zelo pogoste so izročilne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo izročilno pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa ne).

Enako pogoste so izročilne pogodbe glede ureditve podjetniškega premoženja, kjer izročitelj (ki je lahko lastnik gospodarske družbe) med potomce (največkrat otroke) razdeli svoje premoženje (poslovne deleže v družbi, nepremičnine…) in tako uredi premoženje v času življenja.

Prevzemniki premoženja so lahko:

• Potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk, pravnuk), pri čemer pa bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih;
• posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost, pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih;
• zakonec ali zunajzakonski partner.

Iz povedanega sledi, da oseba, ki nima zgoraj naštetih potomcev (predpostavka je zakonsko določeno sorodstveno razmerje), ne more veljavno skleniti izročilne pogodbe.

Lahko pa pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, na primer darilne pogodbe. Stranke izročilne pogodbe ne morejo biti pravne osebe.

Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je soglasje izročiteljevih potomcev.

Potrebno je ločiti dvoje. Premoženje lahko izročitelj izroči tudi bolj oddaljenim potomcem, kot so vnuk ali pravnuk.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe pa je soglasje le tistih potomcev in posvojencev, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo.

To so tisti potomci, ki bi bili izročiteljevi zakoniti dediči, če bi bilo zakonito dedovanje uvedeno ob sklenitvi izročilne pogodbe.

Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe mora dati: otrok; vnuk ali bolj oddaljeni potomec, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati; posvojenec in potomec posvojenca, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.

Če soglasja katerega od izročiteljevih potomcev ni, je pogodba neveljavna. Izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

V nadaljevanju bomo videli, da kljub nesoglasju potomca lahko pogodba ostane v veljavi, ker konvertira v drugo obliko (npr. v darilno pogodbo).

Soglasje se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Pogoj je, da mora biti podano v obliki notarskega zapisa, ker OZ določa, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.

Neveljavno pa je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

Naše pravo za enkrat še ne dovoljuje dednih pogodb, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Z zapuščino lahko izročitelj razpolaga samo z oporoko, v kateri določi dediče.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki pa morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive.

Predpostavka veljavnosti prevzema dolgov, pa je tudi privolitev upnikov. Če upniki ne privolijo v prenos obveznosti, ima pogodba o prevzemu dolga v izročilni pogodbi učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, kjer pa upnik lahko terja le dolžnika in prevzemnik izpolnitve nima ugovorov zoper upnika.

Razlika med izročilno pogodbo na eni strani in pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju na drugi strani je, da nepremičnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe.

Čeprav so v praksi redki primeri izročilnih pogodb, katerih predmet niso tudi nepremičnine. Prav tako izročitelju ni potrebno izročiti svoje celotno premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Premoženje, ki ne bo zajeto v izročilno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Položaj izročenega premoženja

Ko izročitelj, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.

Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izročeno premoženje ne spada v zapuščino. V njo spada vse ostalo premoženje izročitelja, ki ga ima v trenutku smrti. Razlog za tako obravnavanje premoženja izročenega z izročilno pogodbi je, da vsi morebitni dediči soglašajo z izročilno pogodbo, ko se le-ta sklepa.

Če ne bi bilo soglasja, pogodba ne bi bila veljavna. Soglasje pri izročilni pogodbi je bistven element, ki razlikuje izročilno pogodbo od darilne pogodbe.

Če je zapustnik izročil premoženje z darilno pogodbo svojemu zakonitemu dediču, se vrednost darila upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in je v primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko tudi predmet zahtevka za vrnitev darila.

Za premoženje izročeno z izročilno pogodbo se pri dedovanju šteje, kot da ga ni.

Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine se upošteva zapustnikovo premoženje ob smrti, zmanjšano za nujne izdatke, ki so nastali po smrti, premoženje, ki ga je zapustnik kadarkoli podaril svojim zakonitim dedičem, ki spadajo v najbližji dedni red zakonitega dedovanja, ter premoženje, ki ga je v zadnjem letu pred smrtjo podaril drugim osebam.

Strinjanje potomcev

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po izročiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je izročitelj dal dedičem.

Enako se ravna, če se izročitelju po sklenitvi izročilne pogodbe, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Če se s pogodbo ne strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki smo jih navedli zgoraj, je izročilna pogodba neveljavna.

Izročilna pogodba pa na podlagi zakonske konverzije konvertira in se šteje, da je sklenjena darilna pogodba, izročeno premoženje pa se šteje za darilo, dano izročiteljevim dedičem.

Razliko med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, glede upoštevanja darila pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in vrednosti nujnega deleža, sem navedel že zgoraj.

Pridržanje pravic ob izročitvi

Ob sklenitvi izročilne pogodbe in prenosu premoženja lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Povedano še drugače, ko izročitelj izroči premoženje si hkrati zagotovi še pravico bivanja v nepremičnini, rento ali kaj drugega vse z namenom, da lahko mirno živi do svoje smrti.

Prednost pogodbe je v tem, da lahko otroci izročitelja takoj pridobijo premoženje in z njim razpolagajo (velikokrat zgolj s soglasjem izročitelja – to velja predvsem glede prodaje nepremičnine in hipoteke) in da ima izročitelj varnost, da bo lahko npr. živel še naprej v določeni nepremičnini in bo zanj poskrbljeno na starost.

Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

V praksi si izročitelj največkrat izgovori užitek. Užitek je osebna služnost v katero spada še raba in služnost stanovanja.

S tem pridobi izročitelj varnost, saj ima na podlagi užitka pravico uporabljati in uživati tujo stvar.

Tipičen primer je prenos vsega premoženja, ki ga izročitelj (oče ali mama) prenese na svoje potomce (otroke), izročitelj pa si izgovori služnost ali užitek stanovanja. Užitek ali služnost stanovanja se vpiše v zemljiško knjigo ter tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Izročitelj je tako varovan in lahko v miru živi v določenih prostorih hiše ali v stanovanju do svoje smrti.

Če se prevzemnik z izročilno pogodbo zaveže preživljati izročitelja, morata izročitelj in prevzemnik določiti način preživljanja. V tem delu vsebuje izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri čemer pa izročitev premoženja ni odložena do izročiteljeve smrti.

V praksi se največkrat dogovorita, da mu je prevzemnik dolžan nuditi življenjske potrebščine, kot so: hrano, čisto stanovanje, obleko, oskrbo z zdravili in druge vsakodnevne potrebščine.

Pravica izročiteljevega zakonca

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca in je takrat potrebno, da se tudi zakonec s pogodbo strinja.

Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru je izročilna pogodba veljavna, vendar pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.

Izročitelj lahko zakonca upošteva na dva načina in sicer tako, da tudi njemu izroči svoje premoženje ali tako, da zakonec sodeluje pri pogodbi kot stranka, ki se strinja z izročilno pogodbo, kljub temu, da ne prejme izročiteljevega premoženja.

Pomembna posledica je, da če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Tako je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. Upoštevanje zakonca pri izročilni pogodbi ima enake pravne posledice, kot strinjanje potomcev.

V primeru, da zakonec ni upoštevan pri izročilni pogodbi, pa to ne povzroči neveljavnost pogodbe same, kot je to v primeru nesoglasja katerega od potomcev. Pogodba ostane v veljavi, zakonec pa ima možnost, če uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, da se vrednost premoženja izročenega potomcem upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in zakončevega nujnega deleža.

Izročiteljevi dolgovi

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo v izročilni pogodbi določeno kaj drugega.

Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročilno pogodbo ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Če bi izročitelj želel prenesti dolgove na potomce, morajo biti dolgovi in druge obveznosti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Za veljaven prevzem dolgov, pa je potrebno imeti privolitev upnikov. Do privolitve upnikov, ima v izročilni pogodbi vsebovano določilo o prevzemu dolga, učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

Jamčenje

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj (izročitelj).

Če tega pravila ne bi bilo, bi izročitelj odgovarjal prevzemnikom neodplačno pridobljenega premoženja, po pravilih, ki določajo odgovornost darovalca za pravne in stvarne napake podarjene stvari.

OZ pravi, da če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

V primeru, da se izročilno pogodbo presoja kot odplačno pogodbo, pa izročitelj odgovarja za stvarne in pravne napake kot prodajalec.

Vendar pa je OZ za izročilno pogodbo predpisal medsebojno jamčenje oseb, ki so deležne izročiteljevega premoženja, zaradi česar izročitelj ne odgovarja za izročeno premoženje. Če vse premoženje prevzame ena oseba, mu niti izročitelj niti kdo drug ne jamči za napake izročenega premoženja. Če pa je prevzemnikov več, drug drugemu jamčijo za pravne napake, za skrite stvarne napake in za obstoj ter izterljivost prenesenih terjatev.

Preklic izročitve

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih z izročilno pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pri preklicu zaradi hude nehvaležnosti ima izročitelj pravico do odstopa od pogodbe.

Izročilno pogodbo lahko izročitelj z enostransko izjavo volje razveže. Razlog za preklic pogodbe je neizpolnitev moralne obveznosti, ki izhaja iz izročilne pogodbe. Kršitev te obveznosti bo moral izročitelj dokazati in odstop sodno uveljavljati.

Temeljna moralna načela potomcu nalagajo, da mora biti izročitelju hvaležen za neodplačno izročeno premoženje.

Vendar kakšna manjša žalitev, nespoštovanje drugih dogovorov, ki niso povezani z izročilno pogodbo in vlaganje tožb proti izročitelju ne pomenijo velike nehvaležnosti.

Ravnanje prevzemnika mora biti proti izročitelju, tako zavržno, da ga lahko označimo kot huda nehvaležnost. Huda nehvaležnost je podana, če se prevzemnik proti izročitelju obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda hude nehvaležnosti napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru.

Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo, če potomec ne dovoli pravice do užitka vsega ali dela izročenega premoženja, če potomec kljub obljubi dosmrtne rente le-te ne izplačuje, če potomec kljub obljubi dosmrtnega preživljanja le-tega ne nudi, če potomec obljubi kakšno drugo nadomestilo (drugo nadomestilo je lahko prevzem izročiteljevega dolga), a ga kasneje ne zagotovi.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel z izročilno pogodbo, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali dedno nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pravica potomca, ki je zaradi preklica izročilne pogodbe vrnil izročeno premoženje, je enaka kot pravica izročiteljevega zakonca, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo.

Pravico do nujnega deleža nima izročiteljev bolj oddaljeni potomec, kot je na primer vnuk, ki ima še živega očeta, izročiteljevega sina.

Na kratko sem vam želel predstaviti bistvo izročilne pogodbe.

Na koncu pa naj še enkrat poudarim, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in s kakršnimkoli drugačnim sklepanjem izročilna pogodba ne dosega svojega namena.

Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

odvetnik Gregor Verbajs