Notar. Pisarna. Stranke sedijo za mizo in mirno podpisujejo prodajno pogodbo. Kupec je zadovoljen. Posel sklenjen. Nepremičnine zamenjajo lastnika. Denar gre na račun.

Nihče v tej sobi ne ve, da se je pravkar zgodilo kaznivo dejanje.

No — ena oseba ve. Ampak ona se ne bo oglasila. Vsaj ne v tej pisarni. Ne danes.

Vse je bilo tako preprosto

Prodajalka je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine. Imela je kupca. Imela je notarja. Šla je k notarju in izjavila tisto, kar stranke pogosto izjavijo — da so nepremičnine proste bremen, da nobena tretja oseba nima na nepremičninah nobenih pravic ali zahtevkov, da ni nikakršnih ovir za sklenitev prodajne pogodbe.

Notar je sestavil notarski zapis. Prodajna pogodba je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljive javne listine. Vse po pravilih. Vse lepo in prav.

Ena malenkost je manjkala.

Nekdanji zakonec.

Tiste nepremičnine niso bile samo od prodajalke. Bile so skupno premoženje, ki še ni bilo rešeno. Nepremičnine so bile od prodajalke in njenega bivšega moža, kljub temu, da je bila v zemljiški knjigi vpisana samo žena. In ta nekdanji mož? Ni vedel ničesar. Ni bil vprašan. Ni soglašal. Ni sodeloval. Prodaja se je izvedla brez njega.

Pravkar so prodali njegovo hišo. Brez njega.

Tišina pred nevihto

Takih zgodb je v odvetniški praksi nešteto. Zakonca se razideta. Razmerje je grenko. Komunikacija zamre. Premoženje je formalno še skupno, v resnici pa vsak živi svoje življenje in misli, da bo “to” nekako uredil kasneje.

Kasneje nikoli ne pride. Ali pa pride — ampak ne na način, ki bi si ga kdo želel.

V tem primeru je prišel policist.

Potem je prišel preiskovalni sodnik.

Potem okrajno sodišče v Ljubljani, ki je prodajalko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika. Šest mesecev zapora, pogojno. Preizkusna doba eno leto.

Potem višje sodišče, ki je pritožbo zavrnilo.

Potem Vrhovno sodišče RS, ki je v zadevi I Ips 4715/2023 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Konec poti. Prodajalka je pravnomočno obsojena.

Za veljavnost prodajne pogodbe za nepremičnino zadostuje pisna oblika. Nobena zakonska določba ne zahteva notarskega zapisa.

Vrhovno sodišče je temu pritrdilo.

Ko se stranka sama odloči za notarski zapis — obliko z višjo pravno trdnostjo, neposredno izvršljivostjo, posebno dokazno močjo — s to odločitvijo na sebe prevzame vse posledice, ki jih ta oblika prinaša.

Med njimi tudi to: prodajalka notarja ni smela spraviti v zmoto glede dejstev, ki jih ta listina potrjuje.

Povedano še drugače. Prodajna pogodba se lahko sklene kot navadna zasebna listina v pisni obliki, lahko pa tudi kot notarski zapis. V kolikor se sklene kot notarski zapis, pa se štejejo izjave v njem za resnične.

Lažna izjava notarju (da je nepremičnina prosta bremen) pri sestavi notarskega zapisa ni civilni delikt, ki ga rešiš z odškodnino. Je kaznivo dejanje, ki se rešuje v kazenskem postopku.

Notar ni vaš odvetnik

Tukaj mora nekdo povedati resnico, ki jo v pravni stroki vsi poznamo, ljudje pa pogosto ne.

Notar je neodvisen javni uslužbenec. Njegova vloga je sestaviti listino in preveriti formalno pravilnost postopka. Notar ne zastopa ene stranke in ni svetovalec samo za eno stranko. Notar tudi ni preiskovalec razmerij med (nekdanjimi) zakonci. Ni tisti, ki bo preveril, ali je nepremičnina res vaše posebno premoženje ali morebiti skupno.

On zapiše, kar mu poveste.

Če mu poveste resnico — odlično. Notarski zapis je trdna pravna podlaga.

Če mu poveste laž — zavestno ali ne — je to vaš problem. In kot smo videli v tej zadevi: zelo velik problem.

“Nisem vedela. Nisem pravna strokovnjakinja.”

Argument, ki se sliši humano.

Sodišče ga je preučilo. Ugotovilo je naslednje: »obsojenka se je zavedala, da so nepremičnine del skupnega premoženja. Zavedala se je, da z njimi brez soglasja nekdanjega zakonca ne more prosto razpolagati. In kljub temu je šla naprej.«

To ni napaka. To ni neznanje. To je direktni naklep — tista krivdna oblika, ki loči civilni spor od kazenskega postopka.

Nekdanji mož kot oškodovanec

Sodišče je pojasnilo: »zakonski pojem oškodovanca zajema vsakogar, ki mu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica.«

In v tem primeru?

Nekdanji zakonec ni bil vprašan. Ni soglašal. Bil je prikrajšan za sodelovanje v pogajanjih o prodaji skupnega premoženja. Njegovi premoženjski interesi so bili ogroženi neposredno in brez dvoma.

Kaj bi en pravni nasvet spremenil

Vse.

Odvetnik bi jo vprašal: je to vaše posebno premoženje ali skupno? Kdaj ste se ločili? Je bila hiša kupljena med zakonsko zvezo? Je bila delitev premoženja formalno zaključena?

Glede na odgovore bi sledilo eno od dveh: ali bi jo napotil k notarju z mirno vestjo, ali pa bi jo rešil pred kazenskim postopkom, ki je sledil.

En posvet. Ena ura. Ena odvetniška faktura, verjetno med 100 in 300 EUR.

Namesto tega: dve sodni stopnji, Vrhovno sodišče, pravnomočna obsodba, zaporna kazen, sodna taksa in zagovornikovi stroški skozi celoten postopek. Da o živcih niti ne govorimo.

Epilog

Nekje v Ljubljani živi gospa, ki je bila pravnomočno obsojena, ker je prodala nepremičnino.

Njen nekdanji mož je imel prav. Vsaj toliko, kolikor ga je Vrhovno sodišče prepoznalo kot oškodovanca.

Kupec nepremičnin? Najverjetneje v svojem pravnem sporu, ker je kupil premoženje, nad katerim prodajalka ni imela polne razpolagalne pravice.

In notar? Notar je sestavil listino na podlagi izjav stranke. Ravnal je po pravilih. Njegova zavest je čista.

Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 4715/2023 je samo potrditev tega, kar bi moralo biti jasno že prej: pri prodaji nepremičnin, ki bi lahko bila skupno premoženje, je pravni nasvet pred sklenitvijo pogodbe cenejši od obrambe v kazenskem postopku.

Gregor Verbajs, odvetnik

V tem zapisu vam bom predstavil pravni posel s katerim je najbolje prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti in kako to narediti.

Vendar preden vam predstavim pravi pravni posel si poglejva stanje na kripto trgu oziroma kaj se dogaja z Blockchain tehnologijo.

• Kripto trg in Blockchain tehnologija

Z Blockchain tehnologijo sem se sam srečal nekje leta 2015, vendar zgolj bežno in sicer s strani prijateljev, ki so se s to tehnologijo ukvarjali bolj resno.

Resno sem se začel ukvarjati s kriptovalutami leta 2018, ravno, ko se je začel medvedji trend in se ni dogajalo kaj veliko.

Vendar se je čakanje splačalo in leta 2020 se je začela tista strma in enormna rast kriptovalut.

Iz pogovorov z ljudmi ugotavljam, da jim ni povsem jasno kaj kriptovalute so in na čem temeljijo. Ne zavedajo se, da ne gre »kar za nekaj«, ampak gre za tehnologijo Blockchain.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Pred dnevi sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek. Očitno vedno več ljudi spoznava, da kriptovalute niso »kar nekaj«, ampak, da temeljijo na tehnologiji Blockchain, ki je tehnologija prihodnosti.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT (digitalna edinstvena lastnina), virtualni svetovi, kripto igre, itd.

Sedaj si poglejva pravi pravni posel za razdelitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje.

• Skupno premoženje

Preden se odločite, da bosta z zakoncem ali partnerjem v zunajzakonski skupnosti uredila kriptovalute, morata ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev oziroma partnerjev.

V kolikor so posebno premoženje enega zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti potem kriptovalute ne moreta deliti, kot je določeno v tem zapisu.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, pa je kriptovalute najbolje deliti na način kot ga vam bom predstavil v tem zapisu.

Da boste lažje ugotovili, ali so kriptovalute skupno ali posebno premoženje, vam spodaj navajam definicijo kot je določena v Družinskem zakoniku.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Po zadnjem zapisu, kjer sem opozoril, da darilna pogodba ni dober pravni posel za prenos kriptovalut me je veliko ljudi vprašalo, zakaj je pravni posel sploh potreben. Ali ne bi bilo najbolje samo izročiti »private key« ali prenakazati kriptovalute in je zadeva urejena?

Torej zakaj je potrebno s pravnim poslom urediti delitev kriptovalut, ki predstavljajo skupno premoženje?

Kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, tako kot premičnine, delnice, nepremičnine, itd. In premoženje med osebami se deli s pravnim poslom med njimi, ker drugače kot s pravnim poslom med osebami ni mogoče urejati premoženja oz. lastništva premoženja oz. imetništva kriptovalut.

Povedano še drugače, če zakoncu zgolj izročite »private key«, s tem še nista uredila skupnega premoženja, ker se zakonec lahko pozneje premisli in se postavi na stališče, da je vam ključ podaril in da ga kot darilo zahteva nazaj (v primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti, itd.).

Skratka, če nimate ustreznega pravnega posla se izpostavite rizikom, ki so sem jih opisal v prejšnjem zapisu na blogu.

• Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja

V 71. členu Družinskega zakonika je določeno, da se skupno premoženje zakoncev (in partnerjev v zunajzakonski skupnosti) razdeli, če njuna zakonska zveza (ali skupnost) preneha.

Med trajanjem zakonske zveze (in tudi zunajzakonske skupnosti) se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Glede na navedeno vam svetujem, da kriptovalute, ki predstavljajo skupno premoženje, razdelite na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ker boste tako imeli celovito urejeno premoženje nasproti zakoncu in tretjim osebam.

Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja mora vsebovati:

• sporazum zakoncev o obsegu skupnega premoženja;
• sporazum zakoncev o deležih na skupnem premoženju;
• sporazum zakoncev o načinu delitve skupnega premoženja;
• sporazum o načinu in času prenosa kriptovalut;
• podatke o kriptovalutah (količina, vrsta, denarnice, itd…).

V izogib vsakega dvoma naj povem, da se v sporazum ne vpisuje »privete key«, tako, da je strah pred tem, da bi odvetnik ali kdo tretji prišel do »privete key-a« odveč.

Ker Zakon o notariatu določa, da morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema potrjene ali sklenjene v obliki notarskega zapisa, mora biti sporazum v obliki notarskega zapisa.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre pri kriptovalutah za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznano. Kot opažam med kolegi pravniki pa prihaja do nejasnosti glede tega kaj pomenijo obligacijske pogodbe med zakoncema ali partnerjema, ter kaj pametne pogodbe na Blockchain-u.

Pri sklepanju takšnih sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja sam svetujem tri možne načine izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec oziroma partner zgolj zaveže, da bo na v denarnico drugega zakonca ali partnerja na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec oziroma partner) v dogovorjenem roku prenesel določeno kriptovaluto ali več teh;
• drugi je, da prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma prenese določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto prejel, saj je prenos možen v realnem času podpisa sporazuma;
• tretji je, da je prvi zakonec oziroma partner v trenutku sklepanja sporazuma že prenesel določeno vrstno in količino kriptovalute na novi naslov (denarnico) drugega zakonca oziroma partnerja, drugi zakonec oziroma partner pa potrdi, da je kriptovaluto že prejel pred sklenitvijo sporazuma in v sporazumu vse to ugotovita.

V praksi sem opazil, da je najbolj pogost drugi in tretji način.

• Kako upravljati s kriptovalutami, če ne boste sklenili sporazuma o delitvi skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca oziroma partnerja v zunajzakonski skupnosti upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema oziroma partnerjema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Glede upravljanja s kriptovalutami imamo na podlagi Družinskega zakonika dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita. Verjetno ta situacija v praksi ni najbolj praktična.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec oziroma partner nekoč (med zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko skupnost ali v trenutku prenehanja zveze ali skupnosti) prvemu zakoncu oziroma partnerju očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez njegovega soglasja.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca oziroma partnerja ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec oziroma partner ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu oziroma partnerju nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Kriptovalute kot skupno premoženje odpirajo številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Da se ne bi zapletli v zanimiva in zahtevna vprašanja vam svetujem ureditev kriptovalut s sporazumom o delitvi skupnega premoženja.

• Prednost sporazuma pri morebitni obdavčitvi kriptovalut

Povsem jasno je bilo, da bo prej ali slej država obdavčila kriptovalute. Pravzaprav je regulacija kriptovalut dobrodošla, saj se tako poveča zaupanje v trgovanje s kriptovalutami in predvidljivost obdavčitve.

Predlog novega načina obdavčenja kriptovalut je FURS napovedal najprej 30.08.2021 in nato dodatno še 31.08.2021. Gre za korenito spremembo, saj bi po predlogu FURS fizične osebe izbirale med obdavčitvijo 10 odstotkov od vnovčenega zneska (izplačanega zneska na račun) oziroma 25 odstotkov od ustvarjenega dobička. Obdavčen ne bo bil vnovčen znesek do 15.000,00 EUR na leto.

Torej koliko davka bi torej plačala fizična oseba, ki je kriptovaluto kupila po ceni 4.000,00 EUR, prodala pa za 40.000,00 EUR? V tem primeru bi od 40.000,00 EUR odšteli 15.000,00 EUR (kot olajšavo) in dobili 25.000,00 EUR,  od tega zneska pa se bo obračunal 10 odstotni davek, pri čemer bi davek znašal 2.500,00 EUR. To velja le za fizične osebe in ne za pravne osebe, za katere velja 19% davek na prihodek.

Bolj zapleten in dlje časa trajajoč bo postopek, če bo imetnik kriptovalut želel plačati davek od dobička.

V kolikor kriptovalute predstavljajo skupno premoženje jih je nujno urediti tudi zaradi obdavčitve. Za vsakega zakonca posebej se bo računala obdavčitev. Vsak zakonec pa bo lahko uveljavljal olajšavo v višini 15.000,00 EUR.

• Sklep

Vsi, ki so do sedaj prenesli kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti so mi navajali naslednje razloge:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja, itd.

Večina strank mi je ob sestavljanju sporazuma pojasnilo, da so odlašali s sklenitvijo sporazuma o delitvi kriptovalut, ker niso našli kompetentnega pravnega strokovnjaka, ki bi se spoznal na kriptovalute.

Verjamem, da je v tem trenutku pravnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in jih razumejo relativno malo. Zato vam svetujem previdnost pri sklepanju pravnih poslov oziroma se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja, ter pozna pravo in možnosti urejanja kriptovalut med zakoncema ali partnerjema.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev, predvsem pa seveda nikomur ne posredujte »private key«.

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir slike na naslovnici: hhlaw.ca

1. Stanje v praksi

V praksi sem opazil vedeno več povpraševanja po urediti razmerji glede kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Seveda je takšno povpraševanje logično, ker ima vse več ljudi kriptovalute.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Včeraj sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT-jev (digitalna edinstvena lastnina), virtualnih svetov, kripto iger, itd.

S kriptovalutami običajno upravlja le eden od zakoncev ali eden od zunajzakonskih partnerjev. Zato si želijo urediti imetništvo kriptovalut tako, da s kriptovalutami lahko razpolagata oba.

Razlogi za ureditev kriptovalut med zakonca ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti so različni, pri čemer pa so glavni razlogi naslednji:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja?

Veliko zakoncev in partnerjev v zunajzakonski skupnosti najprej pomisli, da bi kriptovalute prenesli na podlagi darilne pogodbe, ali pa to celo naredijo brez ustreznega pravnega posla.

Darilno pogodbo za prenos kriptovalut vam odsvetujem. Poglejva si zakaj.

2. Darilna pogodba za prenos kriptovalut

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Previdnost pri sklenitvi darilne pogodbe, s katero bi prenašali kriptovalute, vam odsvetujem iz naslednjih razlogov.

• Skupno ali posebno premoženje zakoncev / partnerjev v zunajzakonski skupnosti?

Preden se odločite za sklenitev darilne pogodbe morate ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

V kolikor so kriptovalute skupno premoženje potem darilna pogodba ni pravi pravni posel, ki ga morate skleniti.

• Darilo se lahko prekliče

Darilo se lahko prekliče iz več razlogov in verjemite mi, da ne želite na podlagi darilne pogodbe prenašati kriptovalut na zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Verjetno ste se sedaj vprašali zakaj ne? Poglejva si razloge zaradi katerih se darilo lahko prekliče.

Prvič se darilo lahko prekliče zaradi stiske.

V Obligacijskem zakoniku je določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Sicer preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec pa lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.

Ker živimo v svetu, kjer ni gotovosti, ampak je samo verjetnost (večja ali manjša), je velika verjetnost, da se s partnerjem ločita (statistika je glede tega zelo grozna – vsak drugi se loči).

Verjetno se ne želite znajti v situaciji, ko bi morali darilo zaradi preklica vračati, ali pa celo zagotavljati preživljanje.

Drugič se darilo lahko prekliče zaradi hude nehvaležnosti.

Ker znajo biti osebni odnosi zelo zahtevni, se lahko zgodi, da pride do spora in grdega vedenja, ali celo do česa hujšega.

Nadalje je v Obligacijskem zakoniku določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.

Zadeva je lahko še bolj zanimiva, ker pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču.

Tretjič se darilo lahko prekliče zaradi pozneje rojenih otrok

Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi darilne pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

V kolikor ste sedaj v zvezi in nimate skupnih otrok, si verjetno ne želite, da bi v primeru razveze zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti vaš partner pozneje dobil otroka z drugim partnerjem, ter bi preklical darilno pogodbo, s katero je na vas prenesel kriptovalute.

Ne vem kako bi se vi počutili, vendar meni bi se verjetno odpeljalo. Odvetniki vedno predvidevamo najbolj črni scenarij in verjemite mi, v praksi jih ni tako malo.

V primeru preklica darilne pogodbe iz kateregakoli razloga, ki je naveden zgoraj, zahteva darovalec vrnitev darovane stvari (kriptovalute) ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten.

Dobro je to, da za preklic darilne pogodbe obstoji rok v katerem je potrebno preklicati darilno pogodbo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.

Ljudje se radi odpovejo svojim pravicam, ker tako mislijo, da je zadeva v celoti rešena. Vendar naj vas opozorim, da je odpoved preklicu darilne pogodbe nična. Povedano še drugače, tudi če bi naredili darilno pogodbo in bi se v pogodbi odpovedali pravici do preklica darilne pogodbe je takšna odpoved nična.

Darilna pogodba se lahko iz več razlogov prekliče, pri čemer je velika verjetnost, da bodo tekom življenja nastali razlogi za preklic.

• Upniki lahko izpodbijajo darilno pogodbo

V kolikor bi eden od zakoncev ali partnerjev v zunajzakonski skupnosti zašel v dolgove in bi z darilno pogodbo prenesel kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, lahko upniki posežejo na takšno premoženje.

Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Darilna pogodba, s katero je zakonec ali partner v zunajzakonski skupnosti prenesel kriptovalute predstavlja dejanje, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Upniki lahko posežejo na premoženje, ki je bilo izročeno z darilno pogodbo.

3. Sklep

V tem zapisu sem vas opozoril zakaj darilna pogodba ni najbolj primeren pravni posel za prenos kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Bodite previdni pri sklepanju pravnih poslov. Predvsem se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja. Po pregledu vaše konkretne situacije vam bo svetoval kateri pravni posel je za vašo konkretno situacijo najboljši.

V naslednjem zapisu, ki ga bom pripravil, bom povedal kako si naj zakonca razdelita kriptovalute in zakaj je dobro, da bi si jih razdelila takoj.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev.

Odvetnik Gregor Verbajs

Sem odvetnik, ki pomagam podjetnikom, gospodarskim družbam in fizičnim osebam reševati pravne probleme. Moje poslanstvo je ozaveščati ljudi o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja njihovih pravnih problemov.

Sem avtor knjige z naslovom: The Book On Hiring The Right Lawyer – Helping You Save Millions and Your Life. Knjigo v fizični obliki lahko kupite na nemškem Amazonu, ker boste knjigo dobili zelo hitro. Link je tukaj:

Papirnata knjiga na Amazonu

Kindle (elektronsko) verzijo pa lahko dobite tukaj:

Knjiga v Kindle formatu

Če vas zanima več o sami vsebini knjige, kliknite tukaj:

https://therightlawyerbook.com/

Knjiga bo v mesecu oktobru 2021 izdana tudi v slovenskem jeziku in če jo želite v slovenskem jeziku potem knjige ne kupujte na Amazonu, ampak počakajte, da vas obvestim kdaj bo knjiga uradno izšla tudi v slovenskem jeziku.

Podjetje The Legal 500, ki ocenjuje globalne odvetniške pisarne in odvetnike, me je v letu 2019 izbralo za »priporočenega odvetnika«.

Kot nekdanji vrhunski športnik v nordijski kombinaciji, sem še vedno športno aktiven.

Živim v majhni vasici pri Grosupljem s svojo ženo in dvema otrokoma.

Vir slike na naslovnici: bitcourier.co.uk

V sodni poravnavi so bili predmet urejanja tudi kriptovalute, in sicer kovanci Ethereum – ETH, pri čemer smo sodno poravnavo sklenili tako, da je prvi zakonec kriptovalute prenesel na drugega zakonca takoj v trenutku sklepanja sodne poravnave na sodišču.

V praksi opažam, da je investiranje v kriptovalute zelo razširjeno, kar posledično pomeni, da bodo (oz. so že) kriptovalute vedno bolj pogosto tudi predmet urejanja razmerij med zakonci.

Preden vam povem, zakaj je dobro, da si zakonca (s pojmom zakonca sta mišljena tudi zunajzakonska partnerja) razdelita kriptovalute, naj povem, kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih.

Tisti, ki spremljate finančne trge veste, da:

• imamo trenutno pandemijo koronavirusa (COVID-19);
• centralne banke tiskajo denar kot nore;
• centralne banke še vedno vodijo politiko ničelnih obresti;
• tisti, ki imajo možnost financiranja sredstva vlagajo na finančne trge;
• se zaradi vsega navedenega »inflacija« trenutno kaže na finančnih trgih, kjer imamo bikovski trend.

Tako ste tisti, ki vlagate bodisi na borze ali v kriptovalute, verjetno sedaj zelo zadovoljni.

Torej zakaj je dobro, da si zakonca razdelita kriptovalute?

Za to obstaja več razlogov, pa si poglejmo samo najbolj pomembne.

Hitra sprememba vrednosti premoženja

Vrednost kriptovalut se hitro spreminja, saj padajo in rastejo tudi za 30% na dan.

Takšno nihanje premoženja predstavlja zelo velik psihičen pritisk, saj se investitorji hitro ujamejo v FOMO (fear of missing out), kjer kupujejo kriptovalute takoj ko jim vrednost zraste, ker želijo ujeti rast, nato pa prodajajo ko padejo, saj se po zamujeni rasti bojijo, da bo vrednost še bolj padla.

Če ste buy&hold kupci potem s trenutno spremembo vrednosti nimate problema, v kolikor pa želite posegati v svoj portfelj ali imate v portfelju bolj agresivne kovance katere morate tekoče spremljati, potem morate trgovati, kjer pa imate lahko riziko oškodovanja drugega zakonca ali celo riziko obdavčitve.

Skupno premoženje

V kolikor ste iz skupnih sredstev pridobljenih z delom kupili kriptovalute, le-te predstavljajo skupno premoženje.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja (67. člen Družinskega zakonika).

Če ste pred začetkom bikovskega trenda kupili kriptovalute za npr. 1.000,00 EUR imate sedaj verjetno 10 kratnik tega premoženja. Celotno premoženje pa lahko predstavlja skupno premoženje.

Upravljanje skupnega premoženja

Družinski zakonik določa, da zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

Na podlagi navedene določbe je dosledno izpeljano načelo enakopravnosti med zakoncema.

Vendar v praksi velikokrat zgolj eden od zakoncev vlaga v kriptovalute, drugi pa s tem soglaša.

Pravzaprav imamo glede upravljanja dve možnosti.

Prva možnost je, da oba zakonca vedno soglasno upravljata s kripotovalutami, kar pomeni, da se za vsak nakup ali prodajo predhodno sporazumno dogovorita.

Druga možnost je, da s kriptovalutami upravlja zgolj en zakonec, drugi pa se s tem ne ukvarja. Seveda se drugi zakonec lahko zaveda, da prvi zakonec sam upravlja s kriptovalutami, vendar se aktivno ne ukvarja z njimi, niti ni obveščen in poučen, kaj prvi zakonec s kriptovalutami počne.

Tako obstaja riziko, da bo drugi zakonec nekoč (v času obstoja zakonske zveze ali v trenutku prenehanja zakonske zveze) prvemu zakoncu očital, da je razpolagal s kriptovalutami (jih na primer odsvojil) brez soglasja drugega zakonca.

Ker se odsvojitev kriptovalut običajno opravi s prodajo na menjalnici oz. borzi (Kraken, Binance…), zakonca ne bosta poznala kupca kriptovalut, zato prikrajšani zakonec ne bo mogel izpodbijati pravnega posla prodaje kriptovalut.

Tako se bo s prodajo kriptovalute spremenila struktura skupnega premoženja (v drugo kriptovaluto ali v denar).

Prikrajšanemu zakoncu bo tako ostal samo zahtevek, da v skupno premoženje spada novo pridobljeno premoženje (nova kriptovaluta ali denar). Postavi pa se tudi vprašanje, ali je prikrajšanemu zakoncu nastala škoda iz naslova prodaje kriptovalute.

Zakonec, ki bo izvedel prodajo kriptovalute brez soglasja prikrajšanega zakonca mora v vsakem primeru upoštevati tudi koristi prikrajšanega zakonca, vendar se lahko zgodi, da je prodaja kriptovalute prikrajšanemu zakoncu povzročila škodo, ker je na primer vrednost kriptovalute nato zelo zrasla.

Če je bilo s prodajo skupno premoženje oškodovano (npr. kupljena nova kriptovaluta je vredna manj ali se je vrednost prodane kriptovalute povečala) je za nastalo škodo na skupnem premoženju lahko odgovoren zakonec, ki je brez soglasja drugega zakonca prodal kriptovaluto.

Režim skupnega premoženja na področju kriptovalut odpira številna zanimiva in zaradi razmerij med zakoncema zahtevna pravna vprašanja.

Razdelitev kriptovalut na podlagi notarskega zapisa

Skupno premoženje zakonca lahko razdelita s sporazumom, ki pa mora biti potrjen ali sklenjen v obliki notarskega zapisa.

Razdelitev skupnega premoženja se lahko opravi med trajanjem zakonske zveze na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Pri sklepanju sporazuma vam svetujem previdnost, saj gre za novo področje, ki veliko pravnikom še ni poznan.

Pri sklepanju takšnih sporazumom sam svetujem dva možna načina izvedbe prenosa, in sicer:

• prvi je, da se prvi zakonec zgolj zaveže, da bo na novi naslov za kriptovaluto (ki ga sporoči drugi zakonec) oziroma na naslov denarnice drugega zakonca v dogovorjenem roku prenesel kriptovaluto;
• drugi je, da prvi zakonec v trenutku sklepanja sporazuma prenese kriptovaluto na novi naslov (denarnico) drugega zakonca, drugi zakonec pa potrdi, da je kriptovaluto prejel.

Obdavčitev trgovanja s kriptovalutami

Finančna uprava RS (FURS) je pripravila smernice z naslovom: »Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS«.

V smernicah je FURS sprejela splošne kriterije, ki pri poslovanju z virtualnimi valutami (trgovanju in rudarjenju) kažejo na opravljanje dejavnosti, ki so:

• večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu (ne z namenom dolgoročne investicije), kar se kaže v znatnem številu trgovalnih dni (dnevi, ko so izvedena naročila) v obdobju enega leta,
• večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta,
• večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu,
• vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij in
• obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb, z namenom doseganja skupnega cilja.

Izpolnjevanje enega ali več kriterijev še ne pomeni nujno, da gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti. Kriterije je treba obravnavati v medsebojni povezavi, torej kot celoto.

Zato je potrebno vsak primer gledati posebej in ga preučiti. Bodite pozorni na zgornje smernice FURS.

Torej kako urediti razmerja med zakoncema glede kriptovalut?

Moj nasvet vsem, ki imate kriptovalute in le-te predstavljajo skupno premoženje, je:

1. Najprej ugotovite, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje (ker v praksi tudi (družinska) podjetja vlagajo v kripto trg je potrebno najprej podrobno ugotoviti, ali so kriptovalute skupno premoženje).
2. Dogovorite se za način upravljanja in razpolaganja s kriptovalutami. Predlagam, da to uredite s pogodbo (pogodbo vam lahko sestavi odvetnik, obvezno pa jo mora potrditi notar), kjer boste uredili način upravljanja (npr. oba skupaj odločata o vseh prodajah in spremembah kriptovalut, ali en zakonec v celoti upravlja celoten kripto portfelj po lastni presoji, itd.), saj se boste tako izognili morebitnim zahtevkom enega zakonca do drugega že med zakonsko zvezo, še bolj pa v primeru razveze zakonske zveze, ki so običajno bolj čustvene.
3. Če boste sklepali sporazum o razdelitvi kriptovalut vam svetujem pazljivost pri vsebini sporazuma, ter na vsebinsko pravilno sestavljen sporazum.

Želim vam uspešno razmerje v zvezi in veliko dobrih donosov.

V kolikor pa želite urediti razmerja glede kriptovalut, pa sem vam prijazno na voljo.

Gregor Verbajs

In res je tako.

V Wuhanu na Kitajskem so 1. marca 2020 odprli državne urade in takoj našteli rekordno število parov, ki so vložili zahtevo za razvezo zakonske zveze.

Seveda v času izolacije lahko pride tudi do še večje povezave s partnerjem in tudi do novih rojstev, vendar pa to (načeloma) ne povzroči pravnega urejanja zadev med partnerjema.

Posledice, ki so glede razveze nastale v Wuhanu je bilo mogoče pričakovati tudi pri nas in verjetno povsod, kjer so bili ljudje vsaj nekaj časa izolirani.

Zakaj je temu tako?

Verjetno zato, ker so v času samoizolacije na preizkušnji tudi medosebni odnosi, saj smo več časa doma in s partnerjem ter ni »prostora za pobeg« v primeru spora, ampak se je potrebno s sporom soočiti.

Vendar ne glede na razlog razveze, bi rad opozoril na nekaj stvari v samem postopku razveze.

Kakšne posledice sploh ima razveza?

Sklenitev zakonske zveze ima posledice na premoženjskopravnem področju zakoncev in tudi na področju pravic in obveznosti do skupnih otrok.

Razveza zakonske zveze predstavlja razlog za določitev skrbništva, stikov in preživljanja otrok ter seveda razlog za delitev skupnega premoženja.

Pogosta zmota zakoncev je, da se premoženje zakoncev deli skladno s finančnimi deleži, ki jih je posamezni zakonec prispeval s plačo ali iz pridobivanja na podlagi drugih poslovnih dejavnosti.

Dejstvo je, da velja zakonska domneva, da se premoženje zakoncev deli v razmerju 50 : 50 %, razen če posamezni zakonec ne dokaže, da je bil njegov prispevek večji, pri čemer se v prispevek upošteva vse, tudi skrb za otroke in upravljanje domačega gospodinjstva.

Razveza je formalni postopek in je možna na sodišču ali pri notarju

Zakonsko skupnost je treba v primeru razveze oz. ločitve razvezati.

Razveza zakonske zveze se lahko opravi pred sodiščem, pri čemer se postopek za razvezo pred sodiščem lahko začne sporazumno na predlog obeh zakoncev ali s strani enega zakonca.

Sodišče ne preverja razlogov za ločitev (npr. nezvestoba idr.), ampak zadošča, da eden ali drugi zakonec zatrjuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna in je ni več mogoče nadaljevati.

Razveza na sodišču je dokaj tipska in sodišče zgolj zasliši vsakega od zakoncev ter na koncu ugotovi, da je zakonska zveza prenehala, in nekdanja zakonca sta razvezana.

Želel bi opozoriti, da sodišče ne razdeli tudi premoženja med zakoncema, saj je to ločen postopek.

Po novem Družinskem zakoniku je mogoča tudi sporazumna razveza pred notarjem (notarska ločitev), ki jo sam priporočam, saj je le-ta sporazumna in zelo hitra. Je pa za takšno ločitev nekaj pogojev, in sicer, da zakonca nimata skupnih otrok nad katerim izvajata starševsko skrb, da skleneta tudi sporazum o skupnem premoženju, ter se dogovorita kdo ostane ali postane najemnik skupnega stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje.

Delitev skupnega premoženja

Delitev skupnega premoženja je poseben postopek, v katerem je potrebno ugotoviti obseg skupnega premoženja in razdeliti skupno premoženje.

Posebno premoženje zakoncev (ali posameznega zakonca) je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga.

V posebno premoženje spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze, kot na primer na podlagi darila ali dediščine.

V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot so na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec ali zunajzakonski partner iz naslova raznih odlikovanj.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje lahko zakonca razdelita na podlagi sporazuma, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa ali pa o delitvi skupnega premoženja odloči sodišče.

Sodišče pri delitvi premoženja deli premoženje na način, da se ugotovi prispevek posameznega zakonca v času trajanja skupnosti, na podlagi te ugotovitve pa se potem deli premoženje.

V praksi je to tako, da se ugotovi (izloči) posebno premoženje posameznega zakonca, ugotovita se aktiva (premoženje) in pasiva (krediti, dolgovi), potem pa se izračuna, kaj je ostalo za delitev.

Lahko bi rekli, da gre za golo matematiko – v teoriji, ki pa se v praksi pogosto izkaže za bistveno bolj zapleteno in je pogosto predmet spora. Predvsem gredo stranke velikokrat v zelo podrobne navedbe (kdo je kaj kupil, kaj je čigavo, itd.).

Še nekaj napotkov in opozoril…

• Razvezo zakonske zveze in delitev skupnega premoženja opravite čim prej.
• Če je le mogoče poskušajte razvezo zveze in delitev premoženja opraviti sporazumno.
• Razvezo zakonske zveze lahko opravite preko sodišča ali (v določenih primerih) pri notarju.
• Če se sporazumno razvežete, morate imeti rešeno tudi delitev premoženja.
• Dokler zakonca nista razvezana, imata pravico do dedovanja eden po drugem. S pravnomočno razvezo zakonca ne dedujeta več eden po drugem.
• Tožba na ugotovitev skupnega premoženja ne zastara in se lahko uveljavlja kadarkoli (tudi po več letih, ko imajo zakonci že novega partnerja).

Torej…

Moj nasvet bi bil, da ne postanite »nikoli uradno ločeni« zakonec, saj boste s tem lahko imeli veliko problemov (pri dedovanju, darilih, vlaganju v skupno nepremičnino…).

Velikokrat je bolje skleniti dogovor ali (izven) sodno poravnavo, kot pa se pravdati več let. Glede na čas sodnih postopkov, lahko le-ti trajajo tudi več let. Res pa vedno ni mogoča sporazumna razveza in delitev skupnega premoženja.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/ali-je-zakonec-po-razvezi-zakonske-zveze-odgovoren-za-skupne-dolgove/ Mon, 17 May 2010 13:28:46 +0000 http://www.ius-optima.com/?p=280 Ali se ločujete in še niste uredili premoženjskega razmerja z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem?

Ali ste že ločeni in nikoli niste uredili premoženjskega razmerja z bivšim zakoncem?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vam močno svetujem, da premoženjska razmerja čim prej uredite.

Zakaj?

Zato, ker boste lahko imeli veliko problemov, če razmerja ne uredite.

Na srečo se vedno več zakoncev odloča za sporazumno razvezo, kjer si po mojem mnenju prihranijo čas in nepotrebno “prepucavanje” na sodišču.

Ob razvezi si zakonca uredita premoženjsko razmerje tako, da si razdelita premoženje.

Veliko zakoncev ima kredit za avto, hišo in podobno.

Predstavil bom kako je s skupnimi dolgovi po razvezi zakonske zveze, kdo je odgovoren za skupne dolgove in kakšna je sodna praksa.

Premoženje zakoncev

Družinski zakonik (DZ) v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno (solidarno) s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti (82. člen DZ).

Izhodišče na katerega se bom opiral, kako je z odgovornostjo zakoncev za dolgove nastale med zakonsko zvezo bo prav ta 82. člen. DZ.

Odgovornost zakoncev za dolgove

Zakonska določba o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem je kogentne narave, kar pomeni, da jih stranke ne morejo izključiti. Tudi po prenehanju zakonske zveze ne.

Tako je reklo tudi Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 479/2008. V navedeni zadevi sodišča je upnik zahteval poplačilo od bivšega zakonca, za posojilo, ki sta ga zakonca vzela skupaj za nakup nepremičnine.

Na podlagi 82. člena DZ zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim, kot tudi s svojim posebnim premoženjem.

To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca, ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je konkretno obveznost prevzel.

To določa tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 395. členu, ki pravi, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Če celoten dolg poravna en zakonec, ima pravico terjati povračilo za del, ki da je dolžan plačati drugi zakonec. Takšne skupne obveznosti torej obremenjujejo oba zakonca.

Načelo nerazdelne (solidarne) odgovornosti za skupne obveznosti zakoncev je logična posledica uveljavljenih načel slovenske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema, to je načelo enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti.

Kot sem že povedal so določbe o solidarni odgovornosti zakoncev kogentne narave (ius cogens), zato jih stranke, v našem primeru zakonca, ne moreta izključiti, tudi po prenehanju zakonske zveze ne. V nasprotnem primeru bi bile možne zlorabe instituta razdelitve skupnega premoženja zakoncev in s tem oškodovanje njunih skupnih upnikov. Namen te ureditve je varovanje ekonomskega interesa upnika.

V praksi zakonca velikokrat naredita sporazum o razdelitvi skupnega premoženja s katerim uredita medsebojna razmerja.

To je sicer zelo dobrodošlo, ker se tako izogneta sodnemu postopku, vendar zakonca velikokrat na nekaj pozabita.

V večini primerih se zakonca v sporazumu o razdelitvi premoženja dogovorita, da en ostane v stanovanju ali hiši in prevzame nepremičnino ter plačevanje posojila.

Vendar se zaradi kogentnosti (prisilnosti) določb DZ ni mogoče razbremeniti drugega zakonca solidarne odgovornosti za poplačilo posojila.

Odgovornosti se zakonca ne razbremenita kljub temu, da se v sporazumu dogovorita, da en izstopa iz kreditnega razmerja in je prost obveznosti po kreditni pogodbi.

Dogovor, da dolg iz naslova npr. stanovanjskega kredita prevzame le en, je tako stvar njunega notranjega razmerja in je lahko podlaga za morebitni regresni zahtevek zoper enega od zakoncev.

Sporazum med zakoncema tako do tretjih oseb nima učinka in se zato z njim ne da razbremeniti solidarne odgovornosti.

Sklep

Ko zakonca naredita sporazum o razdelitvi premoženja je zelo pomembno, da medsebojna razmerja uredita tudi z upnikom.

Upnik je največkrat banka, s katero pa se je potrebno dogovoriti, da bo na mesto enega od zakoncev stopil novi porok ali pa, da se zagotovi kakšno drugačno zavarovanje.

V nasprotnem primeru lahko zelo hitro pride do situacije, ko en zakonec neha plačevati kredit in zaradi neurejenosti zadev z banko ali drugimi upniki, pride do izvršbe zoper drugega zakonca, ki je prepričan, da s kreditom oz. posojilom nima ničesar več skupnega.

Vabim vas k branju še drugih člankov na mojem blogu.

odvetnik Gregor Verbajs