Pred kratkim sta me obiskali dve stranki. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka z dokumentom v roki, vsaka prepričana, da ima zmagovalni adut.

In vsaka razočarana, ko sem ji pojasnil, da njen dokument — kljub temu, da je bil podpisan, v obliki notarskega zapisa ali celo izdan s strani sodišča — preprosto ni izvršljiv.

Dobrodošli v svetu izvršilnega prava — področju, kjer se pokaže, ali ste naredili domačo nalogo že ob podpisovanju pogodbe, ali pa boste zdaj drago plačali za napako, ki se je zgodila leta nazaj.

Kaj je izvršilni naslov in zakaj je to najpomembnejša stvar?

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 17. členu taksativno našteva, kateri dokumenti so izvršilni naslovi.

Izvršilni naslovi po ZIZ so:

• izvršljiva sodna odločba (sodba, sklep, odredba),
• izvršljiva sodna poravnava,
• izvršljiv notarski zapis,
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov (npr. odločba upravnega organa, sklep o dedovanju).

Ključna beseda v vsakem od teh primerov je “izvršljiv”. In tu se začne zabava.

Pogoji za izvršljivost: tri stvari, ki morajo biti izpolnjene

Da je neki dokument izvršljiv, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Obveznost mora biti določena ali določljiva.

Sodišče (ali izvršitelj) mora točno vedeti, kaj mora dolžnik storiti, dati ali plačati. “Plačaj mi, kolikor boš mogel” ni izvršljiva obveznost. “Plačaj 10.000 EUR do 31. 3. 2025” je.

2. Obveznost mora biti zapadla.

Sodišče bo dovolilo izvršbo samo za terjatve, ki so že dospele v plačilo. Rok zapadlosti mora biti razviden iz samega dokumenta — datum, pogoj, ali jasno določen kriterij. Brez tega stojite pred vrati sodišča brez ključa.

3. Dokument mora biti po zakonu sposoben biti izvršilni naslov.

To se sliši samoumevno, pa ni. Zasebna pogodba, pa čeprav podpisana pred pričami in overjena, ni izvršilni naslov. Notarski zapis je — ampak samo, če je pravilno sestavljen. In tu leži past, v katero pade marsikateri.

Povedano še drugače, če imate izvršilni naslov greste lahko neposredno v izvršbo in terjatve svoje od dolžnika. Če tega nimate morate najprej vložiti tožbo in se pravdati, da dobite sodbo ter šele nato lahko greste v izvršilni postopek.

To pomeni, da če nimate izvršilnega naslova vas čaka pravda, ki bo trajala 2 do 3 leta, pri čemer bo vse skupaj stalo več tisoč EUR, da o vseh skurjenih živcih niti ne govorim. Zato naslednjič, ko sklepate pogodbo, naj to ne bo nekaj na hitro in na nekem obrazcu ali muštru, ki ste ga dobili od kolega, ki je imel enako zadevo 10 let nazaj.

Prva zgodba: sodna poravnava, ki ni pomenila nič

Moja stranka mi je z nasmehom na obrazu prinesla sodno poravnavo, sklenjeno pred leti. Nasprotna stranka je bila dolžna plačati določen znesek, kar je bilo lepo zapisano v besedilu poravnave. Težava?

V poravnavi ni bil določen rok plačila.

Ni pisalo “plačaj do tega in tega datuma”. Ni pisalo “takoj”. Ni pisalo nič. Poravnava je bila lepa na papirju, a za sodišče neuporabna kot izvršilni naslov — ker ni izpolnjevala pogoja zapadlosti. Brez roka zapadlosti izvršilnega predloga sploh ni mogoče vložiti.

Stranki je preostalo le, da vloži novo tožbo, s katero bo dokazala zapadlost terjatve, kar pomeni dodatne stroške in izgubo časa ter precej manj nasmehov.

Lekcija: vsakič, ko sklepate sodno poravnavo, mora v njej biti jasno določen rok za izpolnitev obveznosti.

Druga zgodba: notarski zapis brez zapadlosti

Drugi klient je bil še bolj razočaran. Plačal je za notarski zapis posojilne pogodbe, dokument, ki bi mu moral zagotavljati neposredno izvršljivost. Brez sodbe, brez pravde, direktno do izvršitelja. Vsaj tako je mislil.

Notarski zapis je izvršilni naslov po 4. točki 3. odstavka 17. člena ZIZ — a le, če vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti in vse bistvene sestavine, vključno z rokom zapadlosti.

V konkretnem primeru so zapadlost tako zakomplicirali in vpisali veliko število pogojev, da ni bilo mogoče jasno določiti kdaj je terjatev zapadla. Dokument je bil sicer v notarskem zapisu in je imel je vse kar določa zakon, vendar ga je sodišče zavrnilo. Neposredna izvršljivost? Nič od tega.

Rezultat: namesto hitre izvršbe brez pravde smo morali vložiti tožbo, čakati na sodbo in šele potem začeti izvršbo. Kar je pomenilo vsaj dve leti zamude in stroške postopka, ki so bili vsaj štirikrat višji od cene pravilno sestavljene pogodbe. Raje enkrat plačajte odvetnika, ki bo preveril vsebino, kot pa trikrat plačajte sodni postopek, ki se mu je dalo izogniti.

Problem v praksi vidim tudi v tem, da se vsi pravniki ne ukvarjajo z izvršilnim pravom, ki je povsem svoja smer prava in ima določene specifike, predpise in sodno prakso. Nepoznavanje izvršilnega prava privede do napačnih pogodb, ki jih potem ni mogoče izvršiti.

V času, ko sem bil strokovni sodelavec na izvršilnem oddelku sodišča, sem videl izjemno veliko napačnih zapisov pogodb, sodnih poravnav in izrekov sodb.

Tretja zgodba: ko sodnik ne pozna izvršilnega prava

To bo morda za marsikoga presenetljivo, a sodniki, odlični poznavalci civilnega, kazenskega ali upravnega prava, niso nujno specialisti za izvršilno pravo.

V enem od primerov je sodišče izdalo sodbo, s katero je naložilo tožencu “prepoved motenja posesti na kakršenkoli način”. Brez konkretnega določenega ravnanja taka sodba ni izvršljiva. Če zahtevek ni dovolj določen (odstraniti kup peska, odstraniti ograjo, itd.) ni izvršljiv in sodišče takemu zahtevku ne more dati pravnega varstva.

Takšna sodba je morda zadostna za lažjo vest, ni pa izvršljiva. Ker obveznost ni določena — sodišče v izvršilnem postopku ne more samo ugotavljati, kaj je “kakršenkoli način”.

Izvršilno sodišče tudi ni pravdno sodišče, da bi še enkrat odločalo. Ugotavljati dejstev je naloga sodišča v pravdnem postopku, ne v izvršilnem.

Izvršilno sodišče je na podlagi načela stroge formalne legalitete vezano na izrek sodbe in ga samo izvršuje.

Kaj pa je sploh neposredna izvršljivost?

Neposredna izvršljivost pomeni, da vam ni treba skozi pravdni postopek, da dobite izvršilni naslov. Notarski zapis z izvršilno klavzulo je klasičen primer — ko dolžnik ne plača, greste direktno v izvršilni postopek, brez sodbe in brez pravde.

To je izjemno močno orodje — za upnika. Za dolžnika je to nočna mora. In ravno zato je toliko bolje, da ob sklepanju posla naredite pravilen dokument, kot pa da se potem sprašujete, zakaj sodišče vaš predlog za izvršbo zavrača.

Nasveti za prakse, ki delajo:

• Pri notarskem zapisu vedno zahtevajte klavzulo o neposredni izvršljivosti in soglasje  dolžnika glede tega ter preverite, da je rok zapadlosti eksplicitno naveden.
• Pri sodni poravnavi vztrajajte, da je rok plačila zapisan v obliki datuma in da je obveznost jasno določena.
• Ko vložite tožbo podrobno preverite ali je tožbeni zahtevek pravilen.
• Zasebna pogodba nikoli ni izvršilni naslov — ne glede na to, koliko klavzul vsebuje.

Zaključek: odvetnik pred podpisom, ne po sodni odločbi

Idealno bi bilo, da pridete do odvetnika pred podpisom dokumenta — ko je še čas, da se stvari naredijo prav.

Izvršilno pravo je področje, kjer se napake iz preteklosti plačajo z zamudo, denarjem in živci. Pravilno sestavljen izvršilni naslov vas stane bistveno manj, kot napačno sestavljen, kjer boste plačali s časom, denarjem in živci.

Če imate pogodbo, notarski zapis ali sodno poravnavo in niste prepričani, ali bo izvršljiva — mi pišite. Raje zdaj preverimo, kot pa da skupaj ugotovimo na sodišču.

Gregor Verbajs

Pričanje na sodišču, tako strankam, kot tudi pričam, velikokrat povzroči izjemno velik stres.

Kot odvetnik se pogosto srečujem s strankami in pričami, ki jim že sama misel na vstop v sodno dvorano povzroči cmok v grlu ali jih povsem zvije v trebuhu. Popolnoma jih razumem. Sodni postopek je za večino neznan teren, poln strogih pravil in nepredvidljivih vprašanj.

Vendar pa pričanje ni “izpit”, kjer bi vas nekdo želel uloviti na neznanju – je ključen del iskanja resnice. Povedano drugače, bistvo pričanja je v tem, da posameznik izpove tisto, kar je sam osebno zaznal.

Da bi bilo vaše pričanje čim bolj mirno in učinkovito, sem pripravil kratek vodič o tem, kako se pripraviti na pričanje na sodišču.

1. Priprava ni “učenje odgovorov”

Najprej razčistimo pogost mit: pravi odvetnik vas ne bo učil, kaj morate povedati. Če vas bo to naučil bomo ostali odvetniki, vključno s sodnikom, hitro ugotovili, da ste naučena priča, ki izgleda tako, kot učenec v 4. razredu, ko recitira naučeno pesmico. Izven konteksta ne boste znali izpovedati nič pametnega, ali pa se boste v stresu povsem zmedli in bo vsem jasno, da vaše pričanje ne more prestati resne pravne presoje.

Naš namen ni polaganje besed v usta, temveč strukturiranje vašega spomina.

Ko se pred obravnavo srečamo, gremo skozi:

• Osvežitev dejstev: Pregledamo vaše prejšnje izjave ali dokumentacijo, da ne pride do nepotrebnih razhajanj zaradi pozabljivosti, hkrati pa vas vprašamo, da ponovno opišete dogodek in si tako osvežite spomin.
• Simulacijo vprašanj: Pripravimo vprašanja, da če kaj pozabite sami povedati vas vprašamo. Hkrati vas pripravimo tudi na vprašanje nasprotne stranke, ki so lahko včasih provokativna.
• Psihološko pripravo: Predstavimo vam celoten postopek poteka pričanja, da boste vedeli, kje sedite, komu odgovarjate in kakšen je protokol. Velikokrat vam povemo, da si za odgovor vzemite tri ali pet sekund in premislite ter odgovorite. Zlasti zato, da se v vsem stresu ne zmedete.

2. Zlata pravila odgovarjanja

Tukaj je nekaj pravil, ki se jih splača držati:

• Poslušajte vprašanje do konca: Ne skačite v besedo, niti sodniku niti nasprotnemu odvetniku, ampak poslušajte vprašanje in nato nanj odgovorite. Tam ste zato, da poveste kaj veste o določenem dejanskem stanju.
• Bodite jedrnati: Odgovarjajte na to, kar so vas vprašali. Če je odgovor “da” ali “ne”, naj ostane pri tem. Ne razlagajte zgodovine sveta, če vas vprašajo, ali je tisti dan deževalo. Pri odgovorih, kjer odgovor ni da in ne, pa povejte celotno zgodbo, ki se nanaša na vprašanje. Na primer, če vas vprašajo, ali ste posodili denar določeni osebi, ne odgovarjajte samo z da in ne, ampak povejte, kako je do dogovora prišlo, kje ste se dobili, kako je bil izročen denar, kdo je bil prisoten pri izročitvi denarja, itd.
• “Ne vem” ali “Se ne spomnim” sta povsem legitimna odgovora: Nikoli ne ugibajte. Če nečesa niste videli neposredno ali se ne spomnite natančno, to povejte. Ugibanje vas lahko hitro zaplete v protislovja. Povejte tako kot je, in če se nečesa ne spomnite ali ne veste, to tudi povejte.
• Ostanite mirni: Nekatere stranke ali odvetniki bodo lahko poskušali izzvati vašo reakcijo z določeno provokacijo. Ohranite mirna čustva in odgovorite na vprašanje. Ohranite dostojanstvo in povejte kar veste. Vaš mir je vaš največji zaveznik.

3. Protokol in bonton v dvorani

Sodišče je prostor s specifično avtoriteto, kjer spoštovanje reda pripomore k vaši verodostojnosti.

• Točnost: Pridite vsaj 15 minut prej. Zamujanje ustvarja slab prvi vtis in povečuje vaš stres.
• Urejenost: Ni vam treba priti v smokingu, a urejena, poslovno-sproščena oblačila kažejo na spoštovanje do institucije.
• Naslavljanje: Sodišče (sodnika/sodnico) se vedno naslavlja z “Gospod sodnik” ali “Gospa sodnica”. Enako vljudni bodite tudi do odvetnikov, tudi če ni vaš odvetnik. Zapomnite si, da ste tam zato, da poveste kaj veste o zadevi in ne, da se sporečete z odvetnikom ali sodnikom.

4. Resnica je vaša najboljša obramba

Morda zveni klišejsko, a resnica je najlažja za vzdrževanje. Laž zahteva odličen spomin in se v navzkrižnem zaslišanju skoraj vedno sesuje. Kot priča ste pod prisego in kriva izpovedba je kaznivo dejanje.

Zaključek

Pričanje na sodišču je dolžnost, a hkrati priložnost, da prispevate k pravičnemu izidu postopka. Če ste na pričanje dobro pripravljeni, strah izgine, nadomesti pa ga občutek gotovosti.

Če ste prejeli vabilo na sodišče in niste prepričani, kaj to pomeni za vas ali vaše podjetje, se oglasite v pisarni. Skupaj bomo poskrbeli, da boste v sodno dvorano stopili samozavestni.

Gregor Verbajs, odvetnik

Medtem, ko večina ljudi uporablja ChatGPT kot orodje, s katerim se je zanimivo malo poigrati, je za druge osebni asistent, ki zmore opraviti veliko nalog hitreje in bolje, kot bi jih opravili sami.

Že sedaj je izjemno velika razlika med podjetji in osebami, ki uporabljajo ChatGPT in tistimi, ki ga ne uporabljajo oziroma delajo na stari način. Razlika je tako očitna, kot bi uporabljal običajno pošto, namesto elektronske pošte. Ali kot bi šel na pot peš, namesto z avtom.

Sam gledam na ChatGPT kot na elektronsko pošto.

Elektronska pošta je prinesla veliko pozitivnih lastnosti, kot so: hitrost komunikacije, zmanjšanje stroškov, izjemno organizacijo pošte, globalni doseg saj omogoča komunikacijo po celem svetu, prilagodljivost in več namenskost (omogoča pošiljanje slik, videov, dokumentov, …), sledljivosti, hkrati je pa še okolju prijazna.

Kaj pa je prinesel ChatGPT?

ChatGPT je orodje, ki lahko revolucionira način, kako pristopamo k svojemu delu. V dobi digitalizacije in umetne inteligence so možnosti, ki jih ChatGPT ponuja poklicu, izjemne.

Stvari naredi hitreje, učinkoviteje in bolje, kot bi jih sami.

Tokrat se bom osredotočil na kolege pravnike, odvetnike, sodnike, tožilce, skratka na vse, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravom. Če ChatGPT še ne uporabljajo, jim močno svetujem, da ga začnejo uporabljati nemudoma. Sam menim, da bi zlasti sodnikom izjemno močno olajšal delo, predvsem pa bi delo lahko opravili izjemno hitreje.

ChatGPT se lahko uporabi za različne naloge, od analize pravnih dokumentov do priprave vprašanj za priče, kar pravnikom omogoča, da učinkoviteje in natančneje opravljajo svoje delo.

Analiza Pravnih Dokumentov

ChatGPT omogoča globoko analizo pravnih dokumentov, kot so tožbe in vloge. Zmožen je prepoznati ključna dejstva in trditve ter identificirati pravna vprašanja, ki izhajajo iz teh dokumentov. To odvetnikom pomaga razumeti osnovo vsakega primera in kako najbolje napredovati. Z ocenjevanjem razpoložljivih dokazov lahko ChatGPT pomaga določiti, kateri dokazi so najbolj relevantni in močni ter kateri potrebujejo dodatno preverjanje.

Strategija za Nadaljnje Ukrepanje

ChatGPT lahko ponudi vpogled v možne pravne praznine ali področja, kjer so potrebni dodatni dokazi ali pravna pojasnila, in pomaga pri načrtovanju strategij za naslavljanje teh vprašanj.

Priprava Vprašanj za Priče

Priprava in izvedba pričevanj je ključni del vsakega sodnega postopka. ChatGPT lahko pomaga pri oblikovanju vprašanj za priče, ki segajo od splošnih vprašanj za ugotavljanje verodostojnosti do specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na trditve in dokaze. To omogoča odvetnikom, da svoje vprašanje prilagodijo tako, da izpostavijo ključne točke njihovega primera in poudarijo elemente, ki podpirajo njihovo stran.

Objektivnost in Pridobivanje Informacij

Pri uporabi ChatGPT za pravne namene je pomembno, da se ohranja objektivnost in se osredotoča na pridobivanje relevantnih informacij, ki bodo pomagale pri reševanju primera. ChatGPT lahko služi kot pomoč pri predhodni pripravi pričevanj, da se preveri, kako vprašanja delujejo v praksi in po potrebi prilagodi pristop.

Zaključek

Uporaba ChatGPT v pravni praksi odpira nove možnosti za izboljšanje učinkovitosti, natančnosti in kakovosti pravnega dela. Od analize dokumentov do priprave na sodne postopke, ChatGPT ponuja orodja, ki lahko pomagajo pravnikom pri soočanju z izzivi sodobnega pravnega okolja. Kot vsako orodje pa tudi ChatGPT zahteva skrbno in premišljeno uporabo, da se zagotovijo najboljši možni rezultati za stranke.

Seveda ChatGPT ne bo nadomestil pravnike, je pa vsekakor odlično orodje, ki opravi delo hitreje, učinkoviteje in velikokrat bolje od nas.

Mogoče pa kdaj naredim še kakšno delavnico za kolege pravnike.

Za konec pa še misel profesorja Muhammada Yunusa: »Vsi ljudje so podjetniki. Ko smo bili v jamah, smo bili vsi samozaposleni… iskanje hrane, hranjenje. Ko je prišla civilizacija, smo jo zatrli. Postali smo delo. Pozabili smo, da smo podjetniki.« 

Bodite podjetniki pri svojem delu, pri tem pa si pomagajte s sodobnimi orodji.

Gregor Verbajs, odvetnik

Sodišča pri odločanju v posamezni zadevi razlagajo pravo (ustavo, zakone, predpise…).

Povedano še drugače, pretekle odločitve (odločbe, sodbe, sklepi…) sodišč v posameznih zadevah predstavljajo sodno prakso.

Sodna praksa se skozi čas lahko spreminja, zato so lahko odločitve sodišč med seboj različne.

Pomembno je, da veste, da se med odločitvami nahajajo tudi takšne, ki so bile s kasnejšimi pravnimi sredstvi razveljavljene oziroma spremenjene.

V zvezi s tem opozarjam, da posamezna odločba zato toliko bolj ne velja kot formalno ali zavezujoče pravo, temveč da učinkuje zgolj po moči lastne argumentacije.

Vprašanje #1 – Čemu potem služi sodna praksa?

Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco.

Posamezen sodnik mora namreč v specifičnih in konkretnih primerih “ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste,” njihovo dejansko stanje pa je v praksi tudi sicer le redko ponovljivo.

Namen sodne prakse same kot take je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije.

Sodna praksa v Sloveniji ne predstavlja formalnega vira prava, kot sta to ustava in zakon. Sodna praksa predstavlja sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava.

Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustavodajalca), bodisi slovenskega bodisi evropskega. Ustava in zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi in evropska zakonodaja, zato predstavljajo t.i. primaren vir prava. To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni.

Namen sodišč je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago.

Vprašanje #2 – Ali so sodišča vezana na sodno prakso?

V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča niso vezana na odločbe sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.

Vendar so tehtni in prepričljivi argumenti, ki jih sodišče uporabi pri svojem odločanju, lahko povsem uporabni v podobnih primerih.

Vprašanje #3 – Ali obstaja baza sodne prakse?

Na spletni stranki slovenskega sodstva se v bazi znanja nahajajo načelna pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS (in primerljivih sodišč republik, s katerimi smo delili kos pravne zgodovine), odločbe Vrhovnega sodišča RS, odločbe višjih sodišč splošne pristojnosti, ter Upravnega sodišča RS, izbor odločb o odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ter s strani evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča RS pripravljen izbor strokovnih člankov.

Namen baz sodne prakse (in sodne prakse same kot take) je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije.

Zato lahko rečem, da primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.

Baze sodne prakse so orodje, ki lahko krepi enotno sodno prakso sodišč in skrbi za kakovost njihovega dela. Zaradi svoje odprtosti nudijo pravne informacije ter aktualno sodno prakso vsakemu uporabniku.

Odločbe so zajete v bazo razmeroma kratek čas po tem, ko so vročene strankam. Načeloma so odločbe dodane v bazo v roku 2 mesecev potem, ko so vročene strankam.

Gregor Verbajs

Po besedah predsednika Florjančiča kažejo prvi podatki o uspešnosti dela sodišč v letu 2020 padec števila rešenih zadev (za približno 13 odstotkov), število nerešenih zadev ob koncu leta pa se je v primerjavi z letom 2019 povečalo (za 7,6 odstotka).

Po drugi strani je pozitivno, da je povprečni čas rešitve zadev ostal na podobni ravni kot v letu 2019.

Po mnenju predsednika Florjančiča je bil odziv sodstva ob izbruhu epidemije hiter in premišljen, osnovni cilj pa zagotovitev varnega delovnega okolja na sodiščih in preprečitev širjenja okuženosti na in s sodišč. Sodstvo je tako v spomladanskem kot v kasnejšem drugem, jesenskem valu epidemije takoj prešlo na zelo omejeno poslovanje, ko so se sodni postopki praviloma odvijali le v nujnih zadevah.

Usmeritev sodstva, da se spremlja stanje okuženosti v državi, ukrepe vlade in priporočila NIJZ ter temu ustrezno prilagaja spremljajoče ukrepe, se je izkazala kot primerna nastalim razmeram. Hkrati so predsedniki posameznih sodišč odgovorno skrbeli za dosledno izvajanje ukrepov, temu primerno organizirali delo na sodiščih in skupaj z vsemi zaposlenimi poskrbeli, da sodišča niso postala žarišča okužb s korona virusom, je izpostavil predsednik Florjančič.

“Opisane razmere so opazno okrnile delovanje sodnega sistema, predvsem na prvi stopnji odločanja, hkrati pa v precejšnji meri preusmerile delo iz sodnih dvoran in pisarn na delo od doma, na delo preko računalniških aplikacij z oddaljenim pristopom. Tako se je v manj kot letu dni delovanje sodstva “moderniziralo” v smislu bistveno povečanega elektronskega poslovanja. S tem pristopom in ob dejstvu, da so bila nekatera področja delovanja v celoti informatizirana že pred tem, se je sodstvo izognilo še hujšim posledicam zaradi nastalih razmer, čeprav so se te seveda vseeno odrazile tudi v storilnostnem izpadu pri delu sodišč,” je med drugim povedal predsednik Vrhovnega sodišča.

Slovensko sodstvo bo moralo letos vse sile usmeriti v odpravljanje posledic epidemije, predvsem v povečano število nerešenih zadev. Med posebej izpostavljena področja, ki jim bo v letu 2021 namenjena dodatna pozornost, pa so sicer uvrščena področja upravnih sporov, reševanje kazenskih zadev ter nadaljevanje prehoda na popolnoma elektronsko poslovanje.

Sam sem opazil predvsem to, da so sodišča kljub virusu opravljala delo. Ker roki niso tekli, so bili problemi s pravnomočnostjo odločb. Sodniki so se kljub vsem ukrepom močno trudili, da bi lahko odločali v zadevah (preko videokonferenc, preko pisnih vlog..).

Kljub vsemu pa sodišča še vedno odločajo predolgo. Zavedam se, da je to generalni problem (ni vse odvisno samo od sodišč, nekaj je tudi od strank, izvedencev, hkrati pa gre intelektualno zahtevno delo…), vendar je največ pravne varnosti ravno v hitrem odločanju sodišč.

Gospodarskim družbam prav nič ne pomaga, če bo sodba izdana čez 3 ali celo 5 let. V tem času lahko že propadejo ali pa se nad njimi začne stečaj.

Pred časom sem bil v Beogradu, kjer mi je gospod iz Nemčije prijazno pojasnil, da je imel gospodarsko družbo v Sloveniji, pa je prišlo do spora z drugo družbo in je spor na sodišču potekal 8 let, zaradi česar mu je podjetje propadlo. Takšnih zgodb želim slišati čim manj.

Verjamem, da je nekje nekdo, ki bo enkrat uredil sodstvo na takšen način, da se bodo odločbe izdajale hitro. S tem pa bo zagotovljena tudi največja pravna varnost.

P.S. Celotno poročilo o delu sodišč v letu 2020 in prednostna področja v letu 2021, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

http://sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2021021712031513&static_id=2021021709564790

Gregor Verbajs

Ali iščete določeno stran oz. podatek, pa ne veste kje ga dobiti?

Tudi sam velikokrat brskam po internetnih iskalnikih z namenom, da bi našel točno določeno internetno stran.

Za hitrejše in lažje iskanje vaših ciljev sem vam pripravil seznam internetnih strani, ki vam bo olajšal vsakodnevno delo.

REPUBLIKA SLOVENIJA

Državni zbor

Državni svet

Vlada RS

Ustavno sodišče RS

Vrhovno sodišče RS

Uradni list RS

Državna revizijska komisija

Slovenske državne ustanove

Državno odvetništvo

Sodni svet

Urad RS za intelektualno lastnino

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

Judikati vrhovnega sodišca RS

Judikati ustavnega sodišca RS

Varuh človekovih pravic

UPRAVA

Portal upravnih enot

E-uprava

FURS

Imenik davčnih zavezancev

Vsi davčni obrazci na portalu FURS – Fizične osebe

GURS

Elektronski dostop do podatkov Geodetske uprave RS

e-kataster

Zavod RS za zaposlovanje

Prosta delovna mesta

AJPES – sodni register

EU ID številke

ODVETNIŠTVO IN NOTARIAT

Odvetniška zbornica

Zakon o odvetništvu

Notarska zbornica

Zakon o notariatu

Notarska tarifa

CCBE – Združenje odvetniških zbornic in odvetnikov pri EU

CENILCI, TOLMAČI IN IZVEDENCI

Imenik sodnih izvedencev

Imenik sodnih cenilcev

Imenik sodnih tolmačev

IZOBRAŽEVANJE

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

SODIŠČA

Evropsko računsko sodišče

Evropsko sodišče za človekove pravice

Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo

Računsko sodišče

Odločbe sodišč Evropskih skupnosti

Evropska pravosodna mreža

EUR-LexZakonodaja Evropske unije

SLOVARJI

Euroterm

Slovar slovenskega knjižnega jezika

ZAVAROVALNICE

Triglav

Sava

Generali 

odvetnik Gregor Verbajs