V kolikor se ne boste je velika verjetnost, da bo lahko šlo kaj narobe.

In ko gre kaj narobe gre lahko zelo narobe.

Verjetno si sami ne popravljate zob, ampak greste k zobozdravniku. In verjetno pred obiskom zobozdravnika doma sami ne poskušate popraviti zob.

Enako je s pravnimi problemi.

Ta teden je bil eden takih, kjer sem poskušal gasiti požare.

Primer #1

Poklicala me je stranka, ki je prevzela premoženje v stečajnem postopku.

Kaj je bilo narobe?

V kolikor se določeno premoženje v stečajnem postopu ne proda, ker ni nobenega interesa za prodajo, imajo upniki pravico, da takšno premoženje (ki ga ni mogoče unovčiti) prevzamejo.

Po prevzemu pa ga lahko sami unovčijo ali koristijo (npr. če gre za nepremičnine).

Stranka je imela do stečajnega dolžnika terjatev in ker njena terjatev v stečajnem postopku ni bila poplačana (ker premoženja stečajnega dolžnika ni bilo mogoče prodati) se je odločila, da bo premoženje stečajnega dolžnika prevzela.

Premoženje, ki je bilo upnikom ponujeno za prevzem, je predstavljajo nekaj nepremičnin.

V pozivu na prevzem premoženja je bilo napisano, da prevzemnik premoženja nosi tudi vse stroške stečajnega postopka.

Navedeno določbo je stranka spregledala.

Verjetno želite vedeti koliko je bilo stroškov stečajnega postopka in koliko so bile vredne nepremične?

Nepremičnine, ki so bile ponujene za prevzem so bile ocenjene na 8.000,00 EUR.

Stranka je do stečajnega dolžnika imela terjatev v višini 10.000,00 EUR.

Celotni stroški stečajnega postopka pa so znašali 12.000,00 EUR.

Če naredimo preprost izračuna je bila stranka po prevzemu v izgubi za 10.000,00 EUR.

Njena terjatev, ki ni bila poplačana je na začetku znašala 10.000,00 EUR in če bi upoštevali, da je prejela premoženje v višini 8.000,00 EUR, bi lahko rekli, da je ostala neplačana samo še v višini 2.000,00 EUR. Vendar če k temu prištejemo še stroške, ki jih je morala plačati, v višini 12.000,00 EUR, je bila globoko v izgubi.

Vedno kadar kupujete premoženje v stečajnem postopku ali ga v stečajnem postopku prevzemate se pred nakupom ali prevzemom premoženja pozanimajte o višini stroškov, ki jih boste morali plačati.

Primer #2

Večni problemi pri prodaji ali nakupu nepremičnin so kmetijska zemljišča.

Za kmetijska zemljišča velja poseben Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in ta zakon določa postopek prodaje in predkupne upravičence.

Tako je v praksi potrebno zelo dobro »naštudirati« postopek prodaje. Zlasti takrat, ko gre za prodajo več nepremičnin, ki po namenski rabi predstavljajo stavbna in kmetijska zemljišča.

Ne glede na posebne določbe ZKZ obstajajo možnosti in načini, da se takšne nepremičnine proda v paketu kot celota. Eden izmed načinov je, da se določijo ustrezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati potencialni kupci.

Možnosti pa je še več, pri čemer je potrebno vsak primer gledati za sebe.

Ta teden me je poklical kolega, ki se je z lastnico kmetijskega zemljišča dogovoril za nakup.

Lastnica zemljišča je nato na upravni enoti vložila ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča.

Ponudbo za prodajo je sprejel kolega in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Sklad ima seveda zakonito predkupno pravico in prednost pred nakupom kolega.

Kolega me je klical kaj lahko naredi.

Glede na to, da je bila ponudba že sprejeta ne more narediti ničesar.

Lahko pa bi kaj naredil preden je bila ponudba oddana na upravno enoto.

Sklep

Verjetno se na cesti ustavite pred znakom stop, pogledate levo in desno, ter nadaljujete pot ko je varno.

Enako naredite tudi s pravnimi problemi. Preden želite narediti neko pravno dejanje se ustavite, vprašajte odvetnika kako je najbolje postopati, nato pa naredite pravno dejanje.

odvetnik Gregor Verbajs

Vsem pa je skupno to, da imajo dolgove do upnikov in da so po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) insolventni.

Odpustu obveznosti stečajnega dolžnika pravniki pravimo pravna dobrota.

Da bi bil dolžnik lahko upravičen do pravne dobrote odpusta obveznosti mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz ZFPPIPP in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov.

Povedano drugače si je to pravno dobroto torej treba „zaslužiti“. Tako se v stečajnem postopku presoja, ali je dolžnik s svojim ravnanjem izkazal, da je te dobrote vreden.

Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko.

Med drugim je zakonodajalec določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.

Poglejva si sedaj postopek odpusta obveznosti malo bolj podrobno.

1. Predlog za odpust obveznosti

Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v stečajnem postopku ne bodo plačane.

Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo…).

V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena ZIZ, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.

2. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti

Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

Navedena generalna klavzula je zelo pomembna, saj omogoča presojo tudi takšnih primerov zlorab odpusta obveznosti, ki jih ZFPPIPP taksativno ne navaja. Tako ZFPPIPP omogoča, da sodišča presodijo, ali ni dolžnik s kakšnim ravnanjem deloval v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in zato ni bil pošten in vesten.

Odpust obveznosti ni dovoljen:

• če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali
• če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
  • če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
  • če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP;
  • če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu ZFPPIPP.

Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti).

V pravkar navedeni zapis se lahko uvrstijo vsa ravnanja dolžnika iz katerih izhaja, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in niso taksativno našteta v ZFPPIPP.

ZFPPIPP pa je za določena ravnanja določil zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti.

Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih:

• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
• če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
• če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

3. Začetek postopka

Sodišče lahko predlog dolžnika zavrne, lahko pa izda sklep s katerim začne postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let.

Ne glede na navedeno glede preizkusnega obdobja lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:

• če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
• če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

4. Obveznosti dolžnika med odpustom obveznosti

Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem izpolnjevati naslednje obveznosti:

• določene v 383.b (biti dosegljiv sodišču in upravitelju), 384. (dati resnično poročilo o stanju svojega premoženja) in 386. (ne sme sklepati določenih pravnih poslov) členu ZFPPIPP;
• če je zaposlen si mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če ni zaposlen in je sposoben za delo si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
• ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
• upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

5. Ugovor proti odpustu obveznosti in odpust obveznosti

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti:

• če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) ali
• če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP.

Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.

Stečajni dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo.

Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.

Sodišče na podlagi ugovora lahko odloči, da:

• ugovoru ugodi in ustavi postopek odpusta obveznosti ter zavrne predlog za odpust obveznosti;
• ugovoru ugodi in ustrezno podaljša ali skrajša preizkusno obdobje ali
• ugovor zavrne, če ne obstaja razlog, ki se z ugovorom uveljavlja.

Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, in sicer če ugovor ni bil vložen, ali pa je bil vložen in je bil pravnomočno zavrnjen ali zavržen.

6. Učinek odpusta obveznosti

Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za terjatve iz naslednjega odstavka.

Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatev iz naslova:

• denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
• v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
• globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
• odvzema premoženja nezakonitega izvora in
• povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

7. Kaj je ključno v postopku odpusta obveznosti

Vedno opozarjam, da je upnik gospodar izvršilnega postopka in enako velja tudi v stečajnem postopku.

Zato vsem upnikom svetujem, da aktivno spremljajo postopke osebnih stečajev dolžnikov, in sicer zato, da v primeru zlorabe odpusta obveznosti pravočasno podajo ugovor proti odpustu obveznosti.

Vsi stečajni postopki so na spletni strani AJPES javno objavljeni in jih lahko spremljajo vsi upniki.

Odvetniki imamo še dodatne aplikacije za spremljanje stečajnih postopkov. V kolikor ste upnik, ki imate več dolžnikov v stečajnih postopkih lahko za vas vodimo evidenco dolžnikov in sledimo objavam v stečajnih postopkih.

V enem izmed prihodnjih zapisov vam bom pokazal kako z začasno odredbo preprečiti dolžniku prodajo premoženja pred začetkom stečajnega postopka.

Gregor Verbajs

Zakaj?

Zato, ker trenutna (COVID 19) situacija negativno vpliva na izpolnjevanje obveznosti (poslovanja je manj, podjetja postajajo insolventna, vse več je vloženih predlogov za stečaj, vse več je prevar dolžnikov…).

Vendar razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu COVID 19. Virus je bil zgolj »vzvod« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali (tudi po koncu epidemije) zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, tudi glede tega ali bo cepivo zajezilo virus.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem, gostinstvo in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj časa;
• Pregreto gospodarstvo in koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala in jih tudi že izvaja, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi iz leta 2008 (znižanje obrestne mere z namenom spodbujanja gospodarstva);
• Ukrepi centralnih bank po svetu bodo povzročili inflacijo.

Zaradi zgoraj navedenega bodo podjetja propadala.

Zakaj?

Zato, ker se posledice gospodarske krize pojavijo šele čez nekaj let.

Iz navedenega grafa (iz internetne strani AJPES) izhaja, da se je gospodarska kriza, ki se je začela leta 2009 (v ZDA že leta 2008), pokazala šele v letih od 2012 do 2014. To je povsem logično, saj se podjetja rešujejo do zadnjega, dokler resnično ne morejo več. Vendar poslovni partnerji vsega tega ne vidijo, dokler ni prepozno.

Velika verjetnost je, da se povsem enako, kot se je dogajalo v prejšnji gospodarski krizi, dogaja sedaj. Tega vam nihče na trgu ne bo povedal.

Sam menim, da se bodo posledice gospodarske krize pojavile veliko hitreje, kot v gospodarski krizi iz leta 2009, saj so države s sprejetimi ukrepi za zajezitev koronavirusa prisilile določene branže in sektorje, da so morale ustaviti svoje poslovanje.

Zaradi zgoraj navedene situacije vam priporočam, da takoj naredite naslednje aktivnosti:

1. Nujno je, da takoj preverite, koliko imate zapadlih neplačanih terjatev.
2. Nato preverite stanje dolžnikov, in sicer, ali imajo blokirane tekoče račune, ali zoper njih že potekajo pravdni ali celo izvršilni postopki, ali so insolventni, itd.
3. Nato stopite v stik z dolžniki in se dogovorite za rok plačila vaših terjatev.
4. Pazite na vsebino dogovora, da bo pravilno zapisana.
5. Dogovor sklenite v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
6. Z dogovorom si zavarujte vaše terjatve, in sicer so zavarovanja lahko naslednja:
   • Poroštvo
   • Bančna garancija
   • Menica ali ček
   • Zastava nepremičnine
   • Zastava premičnine
   • Odstop terjatev v zavarovanje
7. Če dolžnik vam ne bo plačal v dogovorjen roku ga na to opomnite in vložite predlog za izvršbo.
8. V določenih primerih je najbolje vložiti takoj predlog za začetek stečajnega postopka.

Zakaj vam priporočam zgornje aktivnosti?

Ker boste tako prišli do plačila vaših terjatev.

V kolikor dolžnik z vami ne bo sodeloval in z njim ne bo možen dogovor o plačilu vaših terjatev, si terjatve lahko zavarujete tudi z začasnimi odredbami.

V času krize bodo dolžniki reševali sebe in svoje podjetje in velikokrat naredili vse, da prenesejo zdravo jedro podjetja ali drugo premoženje na drugo povezano družbo ali na sebe ali svoje sorodnike in prijatelje. Zato je ključno preverjanje dolžnika in pravočasna aktivnost upnikov glede zavarovanja njihovih terjatev.

»Upniki ostanejo brez plačila, ker odlašajo in si pravočasno ne zavarujejo svojih terjatev.«

Zato vam svetujem, da si pravočasno zavarujete vaše terjatve.

V kolikor terjatev ne boste imeli zavarovanih, vas bodo prehiteli drugi upniki, ki si bodo terjatve zavarovali bodisi z dogovorom z dolžniki bodisi v izvršilnem postopku.

V morebitnem stečajnem postopku dolžnika bo vaša terjatev imela status navadne terjatve, za katero je velika verjetnost, da ne bo plačana iz stečajne mase. Po statistiki so v stečajnem postopku upniki, ki imajo navadno terjatev, poplačani zgolj v nekaj odstotkih.

Ko si boste zavarovali vaše terjatve, se bo dogajalo to, da boste brez skrbi, ali vam bodo dolžniki plačali vaše terjatve. Do plačila boste prišli bodisi na podlagi dogovora z dolžnikom, ki ga bo le-ta prostovoljno izpolnil, bodisi iz zavarovanja v izvršilnem ali stečajnem postopku.

Kot je rekel Robert Rolih v svoji knjigi The Million Dollar Decison: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Zato bodite pripravljeni in se izobrazite, kako si zavarovati svoje terjatve.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Sam porabim kar nekaj časa in napora, da vse skupaj razumem.

Da vam bo lažje sem spodaj napisal nekaj ključnih opozoril glede razumevanja preklica epidemije COVID-19.

V času, ko se stalno govori o koronavirusu me veseli, da tole berete.

Zavedam se, da trenutno vsa podjetja in posamezniki iščejo rešitve kako omiliti trenutno stanje in kako naprej.

S svojimi zapisi in nasveti na svojem blogu vam želim vsaj malo olajšati vaše vsakodnevne odločitve.

Če ste redni ali občasni bralec bloga, ali naš poslovni partner, bi vam na tem mestu rad povedal, da izjemno cenim vašo pozornost, zaupanje, željo po napredku ter sodelovanje z nami.

Hkrati bi vam rad povedal, da bom vsak teden objavil vsaj en zapis v katerem vam bom sporočil ali opozoril na določene pomembne, prelomne ali presenetljive stvari.

Sedaj pa pojdiva na vsebino…

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, bo pa verjetno objavljen v prihodnjih dneh.

ZIUZEOP je posegel tudi na področje izvršilnih postopkov.

1. Izvršilni postopki in osebni stečaj

ZIUZEOP je določil, da bodo vsi prejemki (delavcem, samostojnim podjetnikom…) izplačani s strani države oz. delodajalca na podlagi ZIUZEOP, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), kot tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Povedano še drugače, izvršba na prejemke, ki bodo izplačani po določilih ZIUZEOP, ne bo dovoljena.

Kaj to pomeni v praksi?

Navedeno pomeni, da bodo iz izvršbe izvzeti naslednji prejemki:

• nadomestila plače delavcev pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter nadomestila plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile;
• izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete;
• začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve;
• enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine oseb;
• finančna pomoč nosilcem in članom kmetije, za namene, da v primeru, če zbolijo zaradi virusa CoVID-19 in nimajo na razpolago začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, lahko za čas bolezni najamejo pomoč;
• nadomestila za plačila priveza v ribiških pristaniščih imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZIZ, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP odložilo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Navedeno pomeni, da se izvršilna dejanja za čas do 31. 5. 2020 (za kolikor bodo po trenutnem zakonu veljali izredni ukrepi) ne bodo opravljala. Povedano še drugače, upniki lahko vsaj 2 meseca nimajo nobenega pravnega varstva za izterjavo svojih terjatev.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZDavP-2, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP zadržalo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Edina izjema so terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

2. Področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja

Zakon uvaja še dodatno domnevo insolventnosti in sicer bo ne glede na 14. člen ZFPPIPP veljalo, in nasproten dokaz ne bo dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če bo za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe.

Domneva insolventnosti bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov (kar pomeni, da tudi v tem času delodajalec ne sme zamujati s plačili plač in prispevkov).

Prav tako novi zakon določa, da ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.

Ukrep se uporablja v času trajanja epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov. Organi družbe, bodo insolvenčne predloge morali začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov.

Poleg tega, da dolžniki sami niso zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, tudi upniki takšen predlog ne morejo vložiti.

Odloženo je tudi odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP traja obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19.

Ukrep iz prejšnjega stavka se bo uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov.

Zakon vzpostavlja tudi domnevo, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije CoVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije CoVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.

Vrhovnega sodišča RS je z odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39, dne 30. 3. 2020 določilo, da postopki stečajev in prisilnih poravnav niso nujni v smislu 83. člena Zakona o sodiščih. Odredba velja do preklica oz. najpozneje do 1. 7. 2020.

Glede na navedeno sodišča praktično, do preklica lahko pa tudi do 1. 7. 2020, ne bodo delala.

odvetnik Gregor Verbajs