Zgodba

V času od oktobra 2002 do decembra 2002 je Tanja na kavi v določenem baru in v Nikinem stanovanju, izvabila od Nike posojilo v skupni višini 200.000 EUR, in sicer tako, da je Niki natvezila, da se ukvarja s trgovino in uvozom določenega blaga in ji zagotavljala kratke roke za vrnitev posojila in hkrati obljubljala 5 % obresti za čas enega meseca. Ker ji je Nika verjela, ji dne posodila 200.000,00 EUR, vendar Tanja dolžnega zneska ni nikoli povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ni imela možnosti za varčilo, ampak si je posojilo na škodo Nike prisvojila.

Kar bom pojasnil v nadaljevanju velja povsem enako v primeru, ko bi nekemu obrtniku plačali avans in za vas ne bi opravil nobene storitve, denarja pa vam ne bi vrnil, ali da bi plačali avans za nakup določenega izdelka in ga ne bi nikoli prejeli, denarja pa vam tudi ne bi vrnili.

Pravna sredstva – civilna tožba in kazenska ovadba

Nika je zoper Tanjo vložila tožbo in dobila sodbo, na podlagi katere je Tanja dolžna Niki povrniti prejeto posojilo v znesku 200.000,00 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od decembra 2002 dalje ter ji povrniti pravdne stroške.

Nika je zoper Tanjo vložila tudi kazensko ovadbo, na podlagi katere je bila Tanja obsojena za kaznivo dejanje goljufije. Kaznivo dejanje je bilo v sodbi opisano, kot izhaja iz zgodbe v uvodu članka.

Povedano še drugače, Nika je do Tanje imela dve sodbi, eno kazensko in eno civilno pravno.

Postopek osebnega stečaja Tanje

Tanja je vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in v njem predlagala odpust obveznosti po določbah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Odpustu obveznosti je bilo ugodeno.

Izvršilni postopek po končanju postopka osebnega stečaja

Po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je Nika prijavila terjatev in je bila njena terjatev na podlagi sodbe civilnega sodišča v celoti priznana, je Nika vložila predlog za izvršbo.

Pravno podlago oziroma izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, je predstavljala sodba civilnega sodišča, na podlagi katere je bila Tanja dolžna Niki plačat 200.000,00 EUR.

Nika se je v vloženem predlogu za izvršbo, ki mu je bilo ugodeno in na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, sklicevala na drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, ki določa:

»Odpust obveznosti ne učinkuje za zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova:

1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in
5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.«

Poleg več drugih ugovornih razlogov, ki jih je Tanja podala v ugovoru zoper sklep in niso bili utemeljeni, je bilo ključno vprašanje, ali terjatev Nike iz civilne sodbe predstavlja izjemo iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP?

Tanja je v ugovoru zatrjevala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, kar učinkuje tudi na obveznosti iz civilne sodbe, s katero ji je bila naložena vrnitev posojila in ne povrnitev škode.

Tanja je torej zatrjevala, da ji je bila obveznost iz izvršilnega naslova (civilne sodbe) odpuščena in da za to obveznost ne obstaja izjema iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, s tem pa je smiselno uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.

Odločitev sodišča

Sodišče je presojalo navedbe in argumentacijo Nike kot upnice v predlogu za izvršbo in njenem odgovoru na ugovor ter odločilo, da ugovorni razlogi Tanje niso utemeljeni.

Poglejva si podrobno določbe ZFPPIPP in namen odpusta obveznosti.

Namen, ki ga praviloma zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja, je odpust obveznosti.

Na podlagi 1. odstavka 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu ZFPPIPP drugače določeno.

Po določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno.

Po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti med drugimi ne učinkuje za terjatve iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za presojo utemeljenosti ugovornega razloga prenehanja terjatve je bil torej odločilen odgovor na vprašanje, ali terjatev po civilni sodbi predstavlja izjemo iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, na katero odpust obveznosti ne učinkuje. Ugotoviti je potrebno, ali se terjatev po sodbi lahko opredeli kot terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, ali ne?

Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožba vložena zaradi vrnitve posojila in ne odškodnine ter da je bilo Tanji s sodbo tudi naložena povrnitev prejetega posojila.

Vendar kljub temu, da je bilo z izvršilnim naslovom Tanji naloženo, da povrne prejeto posojilo, po prepričanju sodišča to še ne pomeni, da prisojeni znesek ne more hkrati predstavljati tudi škode, ki je bila povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

To je izpolnjeno, če so za obstoj škode podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, to je obstoj protipravnega ravnanja, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode, v konkretnem primeru je morala biti škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Za opisano presojo se je sodišče oprlo tudi na kazensko sodbo, s katero je bila Tanja obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem in drugem odstavku 226. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).

Ob pregledu civilne in kazenske sodbe je sodišče ugotovilo, da obe sodbi obravnavata isti historični dogodek in isto terjatev med istimi strankami.

Presoja obstoja predpostavk za odškodninsko odgovornost

Sodišče je zavzelo stališče, da je ravnanje Tanje, opisano v obrazložitvi civilne sodbe, nedvomno protipravno ravnanje, saj si je od Nike izposodila 200.000,00 EUR ter si je le zato, da bi od Nike dobila denar, izmislila zgodbo, zakaj denar potrebuje, denarja pa tudi ni prostovoljno vrnila.

Nadalje je bilo v obeh sodbah ugotovljeno, da je Tanja z vsemi v izreku opisanimi dejanji povzročila veliko premoženjsko škodo, saj je izvabila posojilo, ki ga ni nikoli vrnila.

S tem je bilo premoženje Nike zmanjšano, kar je tudi ena od oblik škode na podlagi določbe 132. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

Tako je sodišče ugotovilo, da je Tanja po določbi 132. člena OZ, ki je določba civilnega prava, povzročila škodo Niki z zmanjšanjem njunega premoženja s tem, ko ni vrnila izposojenega zneska.

Podana je tudi vzročna zveza med ravnanjem Tanje in nastalo škodo Niki, saj ja bila Nika oškodovana prav zaradi ravnanja Tanje, ki posojenega denarja ni vrnila.

Pri presoji krivde je sodišče upoštevalo določila OZ, saj ima pojem „krivde“ v kazenskem postopku drugačno vsebino kot v civilnem. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ).

Povzročitev škode v civilnem pravu je namerna že takrat, ko je povzročitelj škode vedel, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, ne glede na to, ali je ravnal z željo povzročiti to škodo ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot stranska posledica njegovega ravnanja. Za direktni namen je značilno, da je poudarjena voljna sestavina, pri eventuelnem namenu pa se povzročitelj zaveda možnosti nastanka posledice in vanjo privoli, jo dopušča, misli si, „bo kar bo“.

Z vidika civilnopravnega pojmovanja »namena« je bilo v konkretnem primeru pomemben materialnopravni sklep kazenskega sodišča, da je Tanja z namenom, da bi si pridobila znesek natvezila neko zgodbo, vendar dolžnega zneska ni povrnila, ker takega namena že od vsega začetka ni imela, niti ne možnosti. Ravnala je torej z direktnim, obarvanim naklepom.

Glede na vse navedeno sodišče ugotovilo, da je Tanja škodo povzročila namerno, njeno subjektivno in konkretno ravnanje v tem primeru pa ustreza stopnji krivde, ki je opredeljena z direktnim namenom.

Upoštevajoč, da je zaradi nevrnjenega zneska posojila, ki je predmet civilne sodbe, Niki nastala škoda, ki jo je Tanja povzročila namenoma, je sodišče ugotovilo, da ima terjatev, ugotovljena na podlagi civilne sodbe, podane vse znake terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti.

Kar se tiče zatrjevanja Tanje, da so ji bile terjatve odpuščene v postopku osebnega stečaja, je potrebno upoštevati 408. člen ZFPPIPP, ki določa, da se dolžniku, ki je dosegel odpust obveznosti, terjatve iz naslova povračila škode, povzročene namerno ali iz hude malomarnosti, ne odpustijo in jih je (kljub odpustu obveznosti) dolžan plačati.

Zato odpust obveznosti ali celo morebitna zavrnitev ugovora upnikov proti odpustu obveznosti še ne pomeni, da odpust obveznosti učinkuje prav na vse terjatve upnikov ter da upniki ne morejo več sodno uveljavljati svoje terjatve.

Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da predstavlja terjatev iz civilne sodbe terjatev iz naslova povzročitve škode, povzročene namerno, na katero odpust obveznosti dolžnice Tanje v stečaju na podlagi 5. točke 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.

Dolžnica Tanja tako ni uspela dokazati ugovornega razloga prenehanja terjatve zaradi odpusta obveznosti in zaradi neobstoja izjeme iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (8. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ). S tem je bil ugovor Tanje neutemeljen, zato ga je sodišče zavrnilo.

Sklep

Menim, da je navedena odločitev sodišča izjemnega pomena za vse upnike, saj jasno sporoča, kako morajo upniki postopati v primeru neplačila posojila ali nevračila denarja.

Ali imate tudi sami težave pri izterjavi?

Gregor Verbajs, odvetnik

1. Pravna podlaga

Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju[2] zavzelo stališče, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo.

Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra (377. člen ZFPPIPP). S tem preneha obstajati. Posledica končanja stečajnega postopka je torej res ta, da od stečajnega dolžnika ni mogoče ničesar izterjati.

Treba je upoštevati, da upniki v praksi zahtevajo zavarovanje terjatev z zastavo od tretje osebe prav kot učinkovito zavarovanje pred tveganjem stečaja. Položaj zastavnega upnika jim omogoča, da pridejo do poplačila zunaj stečajnega postopka in ne glede na ta postopek. Podobno velja za poroštvo. Nobenega razumnega, iz narave stečajnega postopka izhajajočega razloga ni mogoče najti niti za utemeljitev, da bi s končanjem stečajnega postopka upniki izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti gospodarske družbe od njenih družbenikov na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti.

Tudi določbe ZFPPIPP, in sicer peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, četrti odstavek 300. člena in sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določajo, da terjatev preneha (le) »v razmerju do stečajnega dolžnika«, ne pa tudi do drugih oseb. Upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, se določbe ZFPPIPP lahko logično razložijo le tako, da izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase.

Za to, da s prenehanjem pravne osebe zaradi končanja stečajnega postopka ne prenehajo tudi njene obveznosti, govori tudi določba 380. člena ZFPPIPP, ki pravi, da če se po končanju stečajnega postopka najde premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, se nad tem opravi stečajni postopek. Smisel stečajnega postopka je lahko le ta, da se dodatno poravnajo obveznosti stečajnega dolžnika. Logičen sklep je, da je stečajni dolžnik prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.

Nadalje 106. člen ZDavP-2[3] določa, da davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, pri čemer se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register. Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha. Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

2. Razmislek o trenutni pravni ureditvi in stališču Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)

Zaradi gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, se je izjemno povečalo število stečajnih postopkov. Tudi zaradi trenutne recesije se bo v nekaj letih verjetno znatno povečalo število stečajnih postopkov. V stečajnih postopkih običajno ostanejo neplačani tudi davki in prispevki iz delovnega razmerja.

Neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1[4].

Ker se kazenski postopki zoper odgovorne osebe (direktorje, družbenike, itd.) začnejo šele čez nekaj let po začetku stečajnega postopka in ker so državni tožilci naklonjeni poravnavam in poplačilu škode nastale zaradi kaznivega dejanja, odvetniki v praksi iščemo možne rešitve nastale situacije na način, da bila sprejemljiva za vse strani (delavca, državo in odgovorno osebo).

Delavec želi imeti plačane davke in prispevke, da se mu bodo plačila lahko upoštevala v pokojninsko osnovo, država želi imeti plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa želi ustavitev kazenskega postopka zoper njo.

Delavec, za katerega niso bili plačani davki in prispevki, za tisto obdobje nima vštetih v pokojninsko osnovo. Ni povsem mogoče ugotoviti, kako bo ta izpad osnov vplival na končno povprečje pri izračunu pokojninske osnove, lahko pa domnevamo, da bo delavec oškodovan. V postopku reševanja takih zadev je tudi stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo delavec verjetno oškodovan.

V kazenskih postopkih velikokrat ugotavljam, da ostanejo neplačani davki in prispevki zgolj za nekaj mesecev, običajno od 3 do 6 mesecev, ki predstavlja čas ko je gospodarska družba postala insolventna in prenehala s plačevanjem davkov in prispevkov delavcem ter začetkom stečajnega postopka. Tako, da zneski neplačanih davkov in prispevkov v praksi znašajo med 5.000,00 do 40.000,00 EUR, redko tudi več.

Ker po koncu stečajnega postopka ni več pravne osebe ki bi bila dolžna plačati davke in prispevke, in ker zaradi pravila po 106. členu ZDavP-2 ni več davčne obveznosti oziroma le-ta z odpisom preneha, je trenutno stališče FURS, da tretje odgovorne osebe (npr. direktorji ali  družbeniki) ne morejo plačati neplačanih davkov in prispevkov.

3. sklep

Odgovor na uvodno vprašanje, ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika, je po trenutnem stališču FURS[5] negativen, saj na podlagi 106. člena ZDavP-2 z odpisom davčna obveznost preneha. Obveznost, ki je prenehala, pa po stališču FURS ni mogoče plačati.

Vendar pa je stališče Vrhovnega sodišča RS jasno, da obveznosti stečajnega dolžnika po njegovem prenehanju zaradi stečajnega postopka, ne prenehajo in se lahko poplačajo bodisi iz premoženja, ki je predmet zavarovanja ali s strani drugih oseb (porokov, družbenikov pri spregledu pravne osebnosti, itd.).

Verjetno FURS svoje stališče črpa iz dejstva, da je ZDavP-2 nasproti določbam Obligacijskega zakonika[6] in ZFPPIPP specialnejši.

Pa vendar je po mojem mnenju trenutna ureditev (ali zgolj stališče FURS) v škodo tako delavcu, kot tudi državi in odgovorni osebi.

Torej kaj bi bilo bolj pravilno? Ali je bolje, da ostanejo oškodovani delavci pri pokojnini in država pri pobiranju davkov in prispevkov?

Ali bi bilo bolje, da bi omogočili plačilo davkov in prispevkov s strani tretjih oseb (direktorjev, družbenikov…), ker bi tako delavci imeli vse pravice pri pokojnini, država pa plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa se ne bi znašla v kazenskem postopku?

Odvetnik Gregor Verbajs

Vir naslovne fotografije: data.si

[1] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).

[2] Pravna mnenja 1/2013, str. 7, obr.

[3] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).

[4] Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008 in nasl.)

[5] Finančna uprava Republike Slovenije.

[6] Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001 in nasl.).

Vsem pa je skupno to, da imajo dolgove do upnikov in da so po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) insolventni.

Odpustu obveznosti stečajnega dolžnika pravniki pravimo pravna dobrota.

Da bi bil dolžnik lahko upravičen do pravne dobrote odpusta obveznosti mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz ZFPPIPP in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov.

Povedano drugače si je to pravno dobroto torej treba „zaslužiti“. Tako se v stečajnem postopku presoja, ali je dolžnik s svojim ravnanjem izkazal, da je te dobrote vreden.

Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko.

Med drugim je zakonodajalec določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.

Poglejva si sedaj postopek odpusta obveznosti malo bolj podrobno.

1. Predlog za odpust obveznosti

Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v stečajnem postopku ne bodo plačane.

Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo…).

V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena ZIZ, in mu priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.

2. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti

Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

Navedena generalna klavzula je zelo pomembna, saj omogoča presojo tudi takšnih primerov zlorab odpusta obveznosti, ki jih ZFPPIPP taksativno ne navaja. Tako ZFPPIPP omogoča, da sodišča presodijo, ali ni dolžnik s kakšnim ravnanjem deloval v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in zato ni bil pošten in vesten.

Odpust obveznosti ni dovoljen:

• če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali
• če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
  • če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
  • če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP;
  • če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu ZFPPIPP.

Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti).

V pravkar navedeni zapis se lahko uvrstijo vsa ravnanja dolžnika iz katerih izhaja, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in niso taksativno našteta v ZFPPIPP.

ZFPPIPP pa je za določena ravnanja določil zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti.

Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih:

• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov,
• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov,
• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,
• če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali
• če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

3. Začetek postopka

Sodišče lahko predlog dolžnika zavrne, lahko pa izda sklep s katerim začne postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let.

Ne glede na navedeno glede preizkusnega obdobja lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:

• če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
• če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

4. Obveznosti dolžnika med odpustom obveznosti

Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem izpolnjevati naslednje obveznosti:

• določene v 383.b (biti dosegljiv sodišču in upravitelju), 384. (dati resnično poročilo o stanju svojega premoženja) in 386. (ne sme sklepati določenih pravnih poslov) členu ZFPPIPP;
• če je zaposlen si mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če ni zaposlen in je sposoben za delo si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
• ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
• upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

5. Ugovor proti odpustu obveznosti in odpust obveznosti

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti:

• če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) ali
• če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP.

Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.

Stečajni dolžnik lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo.

Ugovor proti odpustu obveznosti je treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja.

Sodišče na podlagi ugovora lahko odloči, da:

• ugovoru ugodi in ustavi postopek odpusta obveznosti ter zavrne predlog za odpust obveznosti;
• ugovoru ugodi in ustrezno podaljša ali skrajša preizkusno obdobje ali
• ugovor zavrne, če ne obstaja razlog, ki se z ugovorom uveljavlja.

Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, in sicer če ugovor ni bil vložen, ali pa je bil vložen in je bil pravnomočno zavrnjen ali zavržen.

6. Učinek odpusta obveznosti

Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, razen za terjatve iz naslednjega odstavka.

Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatev iz naslova:

• denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
• v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
• globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
• odvzema premoženja nezakonitega izvora in
• povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

7. Kaj je ključno v postopku odpusta obveznosti

Vedno opozarjam, da je upnik gospodar izvršilnega postopka in enako velja tudi v stečajnem postopku.

Zato vsem upnikom svetujem, da aktivno spremljajo postopke osebnih stečajev dolžnikov, in sicer zato, da v primeru zlorabe odpusta obveznosti pravočasno podajo ugovor proti odpustu obveznosti.

Vsi stečajni postopki so na spletni strani AJPES javno objavljeni in jih lahko spremljajo vsi upniki.

Odvetniki imamo še dodatne aplikacije za spremljanje stečajnih postopkov. V kolikor ste upnik, ki imate več dolžnikov v stečajnih postopkih lahko za vas vodimo evidenco dolžnikov in sledimo objavam v stečajnih postopkih.

V enem izmed prihodnjih zapisov vam bom pokazal kako z začasno odredbo preprečiti dolžniku prodajo premoženja pred začetkom stečajnega postopka.

Gregor Verbajs