Po novem bodo morale fizične in pravne osebe iz druge države članice EU ali iz tretje države pred ustanovitvijo podjetja, družbe ali pridobitvijo poslovnega deleža v družbi v Sloveniji registrskemu organu ter notarjem z ustreznimi dokazili dokazati izpolnjevanje pogojev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1.

Kaj so ta dokazila?

Tuja oseba bo pristojnemu organu morala predložila:

1. potrdilo o nekaznovanosti – potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine, človekovo zdravje ter splošno varnost ljudi in premoženja;
2. potrdilo, da ni davčni dolžnik ter da ni posredno ali neposredno z več kot 25% udeležena v kapitalu davčnega dolžnika; in
3. potrdilo, da ji ni bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. 

Dokumenti ob predložitvi ne smejo biti starejši od 30 dni. Prav tak pa morajo biti tudi prevedeni pri sodnem tolmaču, saj slovenska sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.Tuji ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika bo moral predložiti izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga bo pridobil od pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 1. in 4. točke 10.a člena ZGD-1 oziroma potrdilo pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 2. in 3. točke 10.a člena ZGD-1.

Na navedeno želim opozoriti predvsem podjetnike oz. vse, ki se boste ukvarjali z ustanovitvami družb ali prenosi poslovnih deležev.

Gre za še eno tehnično zadevo, ki mora biti izpolnjena, da boste ustanovitev družbe ali prenos deleža lahko izvedli.

Ker je ustanavljanje družbe oz. pridobitev poslovnega deleža s strani tuje osebe kompleksen proces, vam svetujem, da se posvetujete s strokovnjakom.

Gregor Verbajs

Ko prideta v to situacijo, želite to narediti hitro.

Razlogov za zamenjavo zastopnikov je lahko veliko, od tega, da gredo sedanji zastopniki v pokoj, do tega, da pride do nerazumevanja med zastopnikom in lastnikom podjetja.

Vsem družbenikom pa je pomembno, da zamenjavo lahko naredijo zelo hitro, da ne pride do oškodovanja družbe.

Sprememba zastopnika v družbi z omejeno odgovornostjo ureja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in Zakon o sodnem registru.

Določen del pravil, predvsem vsebino predloga za vpis v sodni register, pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Pravni vidik

Pri spremembi zastopnika lahko pride do treh različnih situacij.

• Lahko se razreši dosedanjega zastopnika in se na njegovo mesto imenuje novega zastopnika.
• Lahko se poleg obstoječega zastopnika imenuje še enega zastopnika.
• Ali pa se samo razreši enega ali več dosedanjih zastopnikov.

Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev, prokuristev, …), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana.

Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas.

Vendar pozor, vedno upoštevajte vsebino pogodbe o zaposlitvi, zlasti zaradi morebitnih odpravnin.

V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo.

Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče le-ta.

Družba ima lahko tudi več poslovodij.

Družbena pogodba določa, da poslovodje delujejo skupno ali posamično. Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

• je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
• ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
• je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Novi zastopniki morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1 nasprotovale njihovemu imenovanju ter, da soglašajo z imenovanjem na mesto zastopnika. Izjava mora biti notarsko overjena.

Predlog za vpis spremembe zastopnika lahko vložite pri točki VEM (to so Upravne enote, AJPES in drugi) ali pri notarju.

Praktični vidik spremembe zastopnika

Sprememba zastopnika se opravi zelo hitro, v praksi pa to pomeni v roku enega tedna ali celo kakšen dan manj.

Družbeniki podpišejo sklep o spremembi zastopnika in novi zastopnik overi zgoraj navedeno izjavo.

Celotno dokumentacijo prinesete notarju.

Notar nato vloži predlog za spremembo zastopnika na sodni register, ki mu po odločitvi pošlje sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

Lahko pa družbeniki celotno dokumentacijo nesete na AJPES, kjer vam prav tako vložijo predlog, čez par dni pa dobite sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

odvetnik Gregor Verbajs

Družbeniki prenašajo lastništvo na svoje potomce, ki nato nadaljujejo z vodenjem podjetja ali pa podjetje preprosto prodajo novemu lastniku.

Velikokrat se družbeniki v manjših podjetjih odločajo, da ne bodo več sodelovali v podjetju in ga prodajo ali podarijo družbeniku, ki ostane v podjetju.

V praksi se pojavlja vprašanje ali družbenik, ki je nov poslovni delež pridobil, le-tega lahko zdrži s svojimi že obstoječimi deleži v tej družbi.

Na prvi pogled preprosto vprašanje je rešilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

SPLOŠNO

Poslovni deleži v podjetjih (v članku se bom osredotočil na družbo z omejeno odgovornostjo) se lahko odsvojijo ali dedujejo.

Prenos poslovnih deležev določa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 481. členu.

Vendar je potrebno ob preučevanju omenjene teme upoštevati še Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Poslovni deleži se prenašajo s pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, ki jo morajo družbeniki skleniti v obliki notarskega zapisa.

PRAVNA PODLAGA

Povedali smo že, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo. Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja.

Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Za obveznosti do družbe, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.

Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 50,00 evrov.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi ali delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

Do sedaj sem napisal pravila, ki jih za prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo določa ZGD-1.

Katere listine je potrebno predložiti vpisu v sodni register pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpis izstopa ali izključitve družbenika je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo pri odsvojitvi poslovnega deleža z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe.

V teh dveh točkah je navedeno, da če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža in če družbenik, kot pridobitelj, novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem izjavo družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža.

Tukaj pa se pojavi problem.

O vpisu v sodni register odločajo sodniki, ki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon. ZGD-1 pa za razliko od uredbe nič ne govori o tem, da družbenik lahko združi poslovne deleže.

O možnosti spojitve deležev je odločalo Vrhovno sodišče, ki je v Sodbi št. III Ips 114/2004 rešilo vprašanje ali je spojitev oziroma združitev poslovnih deležev dovoljena ali ne.

DEJANSKO STANJE IN REŠITEV

V navedeni sodbi sta stranki sklenili pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Prva pogodbena stranka je odsvojila del poslovnega deleža drugi pogodbeni stranki.

Odsvojeni del pa naj bi se po volji strank spojil s prej obstoječim poslovnim deležem druge stranke, tako, da bi druga pogodbena stranka imela en poslovni delež, ki bi zajemal tudi na novo pridobljen delež.

Sodišče je presojalo ničnost pogodbe, ker je bil delež združen. Sodišče je ugotovilo, da iz drugega odstavka 416. člena ZGD (sedanji drugi odstavek 481. člena ZGD-1) izhaja, da morebitni pridobljeni delež ostane samostojen.

Ker je ta določba (po mnenju sodišča) prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Po Obligacijskem zakoniku so nične določbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Odsvojitev dela poslovnega deleža je mogoča le tako, da nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Ker je predpis ZGD-1 prisilne narave je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Edina posledica ničnosti dogovora o spojitvi deleža je namreč, da odsvojeni del deleža in obstoječi delež stranke ne bosta spojena. To pomeni, da je pogodba veljavna, brez določila o spojitvi poslovnega deleža.

Problem, pa nam povzroča Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Povedal sem, da se lahko odsvoji del poslovnega deleža in da odsvojeni delež ohrani svojo samostojnost.

To pomeni da, če obstoječi družbenik pridobi še kakšen delež, ostane ta naknadno pridobljeni delež samostojen.

Uredba v 2. točki 1. odstavka 43. člena omogoča združevanje poslovnih deležev. Določba uredbe je tako v nasprotju s kogentnim predpisom ZGD-1, ki ne dovoli združevanje poslovnih deležev. Vendar pa so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon in niso vezani na določbo uredbe. Tako je odločilo tudi Višje sodišče s sklepom št. Cpg 253/2008, kjer je jasno povedalo, da ni mogoče združevati poslovne deleže in da so take določbe pogodbe nične.

SKLEP

Iz povedanega lahko jasno sklepamo, da je združevanje poslovnih deležev prepovedano. Pri pridobitvi deleža boste tako imeli v sodnem registru vpisanih več deležev, ki jih ne morete združiti.

Pa vendar je v praksi kljub vsemu mogoča združitev deležev.

Večina sodišč v Republiki Sloveniji dopušča, da družbenik (ali več družbenikov če je več osebna družba) naknadno sprejme sklep o združitvi poslovnih deležev in predlaga vpisa takšnega sklepa v sodni register.

Tako lahko v praksi združite poslovne deleže. 

Deleži bodo vpisani na vaše ime in seštevek deležev bo predstavljal vaš skupni delež. Ker pogodbe pogosto sestavljajo notarji, ki se s prenosom deležev srečujejo dnevno, pride do takega združevanja deležev v njihovih pogodbah redko.

Lahko pa združitev deležev poskušate urediti naknadno s sklepom.

Pozorni bodite na določbe pogodbe o prenosu poslovnega deleža, če jo sestavljate sami.

Res je, da jo mora nato notar potrditi v obliko notarskega zapisa, vendar vseeno vam svetujem, da ste pozorni na to določbo.

Če ne drugega, bo odločitev sodišča hitrejša.

odvetnik Gregor Verbajs