1. Stanje v praksi

V praksi sem opazil vedeno več povpraševanja po urediti razmerji glede kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Seveda je takšno povpraševanje logično, ker ima vse več ljudi kriptovalute.

Blockchain tehnologija ima izjemno rast, pri čemer ta tehnologija raste hitreje, kot je rastel internet in kot je rastlo število uporabnikov mobilnih telefonov.

Včeraj sem v objavi na socialnem omrežju Roberta Roliha (avtorja knjige The Million Dollar Decision) videl grafa, ki prikazujeta rast števila BTC (Bitcoin) denarnic, ki niso prazne in rast števila ETH (Ethereum) denarnic, ki niso prazne.

Te rasti so nore. Na začetku leta 2020 je bilo 34 mio takšnih ETH denarnic. Danes jih je 62 mio. Pri BTC je bilo takšnih denarnic 28 mio, danes jih je 38 mio.

In vse to je verjetno šele začetek.

Decentralizirane finance (finančne storitve brez »požrešnih« posrednikov) bodo sčasoma postale običajna storitev, kot je zdaj uporaba bank. Seveda je potrebno še kar nekaj poti, da se to zgodi (na področju varnosti, regulacije, uporabniške izkušnje, itd.). Toda podobno je bilo z internetom pred letom 2000. Bil je počasen in neroden, ter omogočal zelo omejen nabor storitev. Pri čemer je v kriptovalutah oziroma Blockchain tehnologiji še veliko drugih področij – NFT-jev (digitalna edinstvena lastnina), virtualnih svetov, kripto iger, itd.

S kriptovalutami običajno upravlja le eden od zakoncev ali eden od zunajzakonskih partnerjev. Zato si želijo urediti imetništvo kriptovalut tako, da s kriptovalutami lahko razpolagata oba.

Razlogi za ureditev kriptovalut med zakonca ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti so različni, pri čemer pa so glavni razlogi naslednji:

• Željo, da bi kriptovalute imeli v svoji »posesti« oz. da bi z njimi lahko razpolagali.
• Imajo strah, da se bodo kriptovalute izgubile in da do kriptovalut ne bodo nikoli prišli.
• Nimajo povsem jasnega znanja o tem, kako upravljati s kriptovalutami in želijo, da jih zakonec ali zunajzakonski partner nauči kako upravljati s kriptovalutami.
• So nemirni in težje spijo, ker nimajo urejenih premoženjskih razmerij glede kriptovalut.
• Zaradi nerazdeljenih kriptovalut je v odnosih več napetosti.
• Kako bo lahko drugi zakonec ali partner prišel do kriptovalut, če se tistemu, ki ima kriptovalute v svoji denarnici ali na borzi kaj zgodi?
• Kaj če se ločita in zakonec ali partner ne bo želel prenesti kriptovalute na zakonca ali partnerja?

Veliko zakoncev in partnerjev v zunajzakonski skupnosti najprej pomisli, da bi kriptovalute prenesli na podlagi darilne pogodbe, ali pa to celo naredijo brez ustreznega pravnega posla.

Darilno pogodbo za prenos kriptovalut vam odsvetujem. Poglejva si zakaj.

2. Darilna pogodba za prenos kriptovalut

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

Previdnost pri sklenitvi darilne pogodbe, s katero bi prenašali kriptovalute, vam odsvetujem iz naslednjih razlogov.

• Skupno ali posebno premoženje zakoncev / partnerjev v zunajzakonski skupnosti?

Preden se odločite za sklenitev darilne pogodbe morate ugotoviti, ali kriptovalute predstavljajo skupno premoženje, ali so posebno premoženje enega od zakoncev.

Družinski zakonik v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darilo izključno enemu zakoncu, dedovanje enega zakonca, itd.). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

V kolikor so kriptovalute skupno premoženje potem darilna pogodba ni pravi pravni posel, ki ga morate skleniti.

• Darilo se lahko prekliče

Darilo se lahko prekliče iz več razlogov in verjemite mi, da ne želite na podlagi darilne pogodbe prenašati kriptovalut na zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Verjetno ste se sedaj vprašali zakaj ne? Poglejva si razloge zaradi katerih se darilo lahko prekliče.

Prvič se darilo lahko prekliče zaradi stiske.

V Obligacijskem zakoniku je določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Sicer preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec pa lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.

Ker živimo v svetu, kjer ni gotovosti, ampak je samo verjetnost (večja ali manjša), je velika verjetnost, da se s partnerjem ločita (statistika je glede tega zelo grozna – vsak drugi se loči).

Verjetno se ne želite znajti v situaciji, ko bi morali darilo zaradi preklica vračati, ali pa celo zagotavljati preživljanje.

Drugič se darilo lahko prekliče zaradi hude nehvaležnosti.

Ker znajo biti osebni odnosi zelo zahtevni, se lahko zgodi, da pride do spora in grdega vedenja, ali celo do česa hujšega.

Nadalje je v Obligacijskem zakoniku določeno, da darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.

Zadeva je lahko še bolj zanimiva, ker pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču.

Tretjič se darilo lahko prekliče zaradi pozneje rojenih otrok

Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi darilne pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

V kolikor ste sedaj v zvezi in nimate skupnih otrok, si verjetno ne želite, da bi v primeru razveze zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti vaš partner pozneje dobil otroka z drugim partnerjem, ter bi preklical darilno pogodbo, s katero je na vas prenesel kriptovalute.

Ne vem kako bi se vi počutili, vendar meni bi se verjetno odpeljalo. Odvetniki vedno predvidevamo najbolj črni scenarij in verjemite mi, v praksi jih ni tako malo.

V primeru preklica darilne pogodbe iz kateregakoli razloga, ki je naveden zgoraj, zahteva darovalec vrnitev darovane stvari (kriptovalute) ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten.

Dobro je to, da za preklic darilne pogodbe obstoji rok v katerem je potrebno preklicati darilno pogodbo.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic.

Ljudje se radi odpovejo svojim pravicam, ker tako mislijo, da je zadeva v celoti rešena. Vendar naj vas opozorim, da je odpoved preklicu darilne pogodbe nična. Povedano še drugače, tudi če bi naredili darilno pogodbo in bi se v pogodbi odpovedali pravici do preklica darilne pogodbe je takšna odpoved nična.

Darilna pogodba se lahko iz več razlogov prekliče, pri čemer je velika verjetnost, da bodo tekom življenja nastali razlogi za preklic.

• Upniki lahko izpodbijajo darilno pogodbo

V kolikor bi eden od zakoncev ali partnerjev v zunajzakonski skupnosti zašel v dolgove in bi z darilno pogodbo prenesel kriptovalute na zakonca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti, lahko upniki posežejo na takšno premoženje.

Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Darilna pogodba, s katero je zakonec ali partner v zunajzakonski skupnosti prenesel kriptovalute predstavlja dejanje, ki je bilo storjeno v škodo upnikov.

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Upniki lahko posežejo na premoženje, ki je bilo izročeno z darilno pogodbo.

3. Sklep

V tem zapisu sem vas opozoril zakaj darilna pogodba ni najbolj primeren pravni posel za prenos kriptovalut med zakoncema ali partnerjema v zunajzakonski skupnosti.

Bodite previdni pri sklepanju pravnih poslov. Predvsem se pred sklenitvijo pravnega posla posvetujete s kompetentnim pravnim strokovnjakom, ki pozna kriptovalute in način njihovega delovanja. Po pregledu vaše konkretne situacije vam bo svetoval kateri pravni posel je za vašo konkretno situacijo najboljši.

V naslednjem zapisu, ki ga bom pripravil, bom povedal kako si naj zakonca razdelita kriptovalute in zakaj je dobro, da bi si jih razdelila takoj.

Želim vam veliko donosa, v kolikor potrebujete pravno pomoč sem vam prijazno na voljo.

Skrbno varujte gesla za borze in ne izgubite Ledger-ja ali celo besed za njegovo obnovitev.

Odvetnik Gregor Verbajs

Sem odvetnik, ki pomagam podjetnikom, gospodarskim družbam in fizičnim osebam reševati pravne probleme. Moje poslanstvo je ozaveščati ljudi o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja njihovih pravnih problemov.

Sem avtor knjige z naslovom: The Book On Hiring The Right Lawyer – Helping You Save Millions and Your Life. Knjigo v fizični obliki lahko kupite na nemškem Amazonu, ker boste knjigo dobili zelo hitro. Link je tukaj:

Papirnata knjiga na Amazonu

Kindle (elektronsko) verzijo pa lahko dobite tukaj:

Knjiga v Kindle formatu

Če vas zanima več o sami vsebini knjige, kliknite tukaj:

https://therightlawyerbook.com/

Knjiga bo v mesecu oktobru 2021 izdana tudi v slovenskem jeziku in če jo želite v slovenskem jeziku potem knjige ne kupujte na Amazonu, ampak počakajte, da vas obvestim kdaj bo knjiga uradno izšla tudi v slovenskem jeziku.

Podjetje The Legal 500, ki ocenjuje globalne odvetniške pisarne in odvetnike, me je v letu 2019 izbralo za »priporočenega odvetnika«.

Kot nekdanji vrhunski športnik v nordijski kombinaciji, sem še vedno športno aktiven.

Živim v majhni vasici pri Grosupljem s svojo ženo in dvema otrokoma.

Vir slike na naslovnici: bitcourier.co.uk

Kolegica mi je povedala, da se je s partnerjem že dogovorila o vseh podrobnostih in da že imata sporazum kako bosta razdelila skupno premoženje, ki ga morata samo še realizirati.

Hkrati je povedala, da je že vložila tožbo na razvezo zakonske zveze in da se je partner strinjal z vloženo tožbo ter pripoznal tožbeni zahtevek.

Seveda sem jo z veseljem sprejel in ji pomagal ter si mislil, da glede na to, da sta sama že vse navedeno sporazumno uredila, da ne bom imel veliko dela in bova zadevo hitro uredila.

Zmotil sem se. Zelo sem se zmotil.

Res je vse izgledalo tako, da sta se partnerjem o vsem sporazumna.

Sodišče je v tistem času, ko je kolegica prišla k meni po nasvet, izdalo sklep o razvezi zakonske zveze, nakar so se pričeli problemi.

Partner je zoper sklep o razvezi zakonske zveze vložil pritožbo, kljub temu, da se je strinjal s tožbo in kolegici začel postavljati dodatne zahteve.

Povsem razumem postopke razveze, ki so načeloma zelo čustveni in boleči, ter ljudje potrebujejo določen čas za žalovanje. Zato v teh postopkih velikokrat prihaja do čustvena izsiljevanja in nagajanja en drugemu.

Zato smo odvetniki v teh postopkih vedno zelo previdni z izjavami in delujemo kot nekakšni mediatorji.

Partner kolegice je sporočil, da se ne želi ločiti in da ima še nekaj zahtev.

Če izpostavim samo dve zahtevi, ki sta kolegico najbolj obremenjevali, sta bili naslednji.

Prva zahteva je bila, da se naj kolegica vrne k njemu, kar je bilo seveda povsem nesprejemljivo.

Druga zahteva pa se je nanašala na skrb za psa, ki sta ga imela skupaj, za kar je predlagal, da si bosta skupnega psa delila na način, da ga bo imel vsak dva dni. Tudi ta zahteva je bila iz moje strani povsem nesprejemljiva, saj bi to do neke mere pomenilo, da ima partner še vedno »kontrolo« nad kolegico.

Kolegica mi je na sestanku povedala zelo veliko podrobnosti o tem, kakšen je bil njun odnos in kako je potekal. Takrat sem šele ugotovil, da bova zadevo rešila težje.

S kolegico sva naredila načrt in se lotila zadeve.

Po vloženi pritožbi zoper sklep o razvezi zakonske zveze se je zgodilo veliko stvari. Če povem samo ključno je ta, da je terapevtka h kateri sta hodila z namenom ohranitve zakonske zveze, na pobudo partnerja, izdala nekakšno potrdilo v katerem je zapisala podrobnosti o njunih težavah, med temi podrobnostmi pa je celo zapisala, da kolegica ni bila prištevna, ko je vložila tožbo na razvezo zakonske zveze.

Partner je to potrdilo uporabljal in ga med drugim poslal tudi na različne upravne in sodne organe.

Ker je kolegica ugledna oseba, ki je bila zaposlena na enem izmed organov, ki so prejeli navedeno potrdilo, verjetno ni potrebno posebej izpostavljati, kako hitro se je razširila informacija o njeni domnevni neprištevnosti.

To, da je terapevtka kršila vsa pravila zaupnosti med njo in pacientom, niti ne bom komentiral. Seveda sva s kolegico zoper terapevtko in partnerja vložila odškodninski zahtevek, za katerega smo se pozneje dogovorili, da ga bo v celoti plačal partner.

Mesec dni sva se usklajevala, da smo prišli do sporazuma. Sporazum je zajemal veliko podrobnosti, med drugimi tudi, da mora partner kolegice umakniti pritožbo zoper sklep o razvezi, da mora plačati zgoraj navedeno odškodnino in da dobi psa, saj si je kolegica v tem času že kupila novega psa. Ni si želela deliti psa, ker bi tako morala partnerja gledati vsake dva dni. Želela si je zaključiti življenjsko pot z njim in oditi naprej.

Ali mislite, da je bilo že konec težav?

Sedaj pride šele najboljši del.

Za podpis sporazuma smo se dogovorili v moji odvetniški pisarni. Srečanje pa se je odvijalo kot v nekakšnem hollywoodskem filmu.

Pripravil sem sporazum, vse še enkrat preveril in čakal na kolegico in partnerja.

Sporazum je bil predhodno usklajen, pa vendar me je kljub temu presenetilo, da je partner na podpis sporazuma prišel brez odvetnika, čeprav ga je med usklajevanjem sporazuma imel.

Potem pa se je začelo.

Če bi bili takrat z nami v pisarni bi videl naslednji prizor.

Ob prihodu partnerja sem ga pozdravil in sprejel ter ga pospremil v sejno sobo, kjer je že sedela kolegica. Natisnil sem sporazum in ga prinesel v sejno sobo misleč, da bomo zadevo hitro rešili. Še enkrat sem na kratko pojasnil vsebino sporazuma in nato predlagal podpis sporazuma.

Sedaj pride najboljši del.

Partner je nato na mizo položil dve pisemski ovojnici. Vsako pisemsko ovojnico si je položil pod eno roko. Povedal je, da sporazuma ne bo podpisal in da ima partnerka, pred njegovim odhodom možnost izbire samo ene pisemske ovojnice. Nato je pojasnil vsebino pisemskih ovojnic, ki me je šokirala.

Rekel je, da ima v prvi pisemski ovojnici denar s katerim mora po sporazumu plačati odškodnino.

V drugi pisemski ovojnici pa ima USB ključ na katerem je shranjen njun zasebni »porno« film, ki sta ga skupaj posnela.

Dodal je še, da v kolikor vzame denar, da se bo njun film pojavil na spletu, če pa vzame USB ključ, pa ne bo dobila denarja.

V tistem trenutku sem pogledal kolegico, ki je okamenela. Bila je povsem prestrašena, bleda in čisto na miru. Verjetno kaj takega ni pričakovala.

Če sem iskren tega tudi sam nisem pričakoval.

Nato pa je iz mene izbruhnil odvetniški govor, v katerem sem mu povedal nekaj krepkih in zagrozil, če bo z denarjem in USB ključem odšel iz pisarne, da bom takoj napisal kazensko ovadbo, saj je pred dvema pričama povedal, da bo njun zasebni film objavil na spletu in mu dal minuto časa, da se odloči kaj želi narediti.

Po nekaj minutnem pregovarjanju, kjer me je poskušal prepričati, da on osebno ne bo objavil filma na spletu (da bo prišel iz »cyber cafe-ja«), sem mu jasno povedal, da če se film pojavi na spletu, da je on edini, ki razpolaga s filmom in glede na to, kar je povedal danes, mu ne bo nihče verjel, da je nekdo vdrl v njegov računalnik samo za ta film in ga v nekem cyber cafe-ju objavil na spletu.

Ali vas zanima zaključek?

Partner je podpisal sporazum, plačal odškodnino in pustil USB ključ kolegici.

Zadevo sva uspešno rešila.

Če vas zanima, ali sva pogledala vsebino USB ključa, vam zaradi zaupnosti med odvetnikom in stranko ne smem povedati.

Ločitve so lahko psihično lahko zelo zahtevne, zato vam svetujem pomoč odvetnikov za ločitve.

Iz te zgodbe sem se naučil, da stranke vedno vprašam širše od samega pravnega primera, saj je veliko drugih okoliščin včasih bolj pomembnih.

Če mi kolegica ne bi povedala vse okoliščine odnosa, ne bi vedel kako pripraviti strategijo zastopanja in kako se lotiti zadeve.

Če želite, da vas bo odvetnik lahko dobro zastopal mu morate zaupati celotno svojo zgodbo z vsemi podrobnostmi in lastnostmi ljudi, da bo odvetnik vedel s kakšnimi ljudmi ima opravka in kako se pripraviti.

Kot velikokrat pravim, odvetnik mora vedeti več od vašega prijatelja.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali ste že ločeni in nikoli niste uredili premoženjskega razmerja z bivšim zakoncem?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vam močno svetujem, da premoženjska razmerja čim prej uredite.

Zakaj?

Zato, ker boste lahko imeli veliko problemov, če razmerja ne uredite.

Na srečo se vedno več zakoncev odloča za sporazumno razvezo, kjer si po mojem mnenju prihranijo čas in nepotrebno “prepucavanje” na sodišču.

Ob razvezi si zakonca uredita premoženjsko razmerje tako, da si razdelita premoženje.

Veliko zakoncev ima kredit za avto, hišo in podobno.

Predstavil bom kako je s skupnimi dolgovi po razvezi zakonske zveze, kdo je odgovoren za skupne dolgove in kakšna je sodna praksa.

Premoženje zakoncev

Družinski zakonik (DZ) v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno (solidarno) s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti (82. člen DZ).

Izhodišče na katerega se bom opiral, kako je z odgovornostjo zakoncev za dolgove nastale med zakonsko zvezo bo prav ta 82. člen. DZ.

Odgovornost zakoncev za dolgove

Zakonska določba o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem je kogentne narave, kar pomeni, da jih stranke ne morejo izključiti. Tudi po prenehanju zakonske zveze ne.

Tako je reklo tudi Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 479/2008. V navedeni zadevi sodišča je upnik zahteval poplačilo od bivšega zakonca, za posojilo, ki sta ga zakonca vzela skupaj za nakup nepremičnine.

Na podlagi 82. člena DZ zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim, kot tudi s svojim posebnim premoženjem.

To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca, ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je konkretno obveznost prevzel.

To določa tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 395. členu, ki pravi, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Če celoten dolg poravna en zakonec, ima pravico terjati povračilo za del, ki da je dolžan plačati drugi zakonec. Takšne skupne obveznosti torej obremenjujejo oba zakonca.

Načelo nerazdelne (solidarne) odgovornosti za skupne obveznosti zakoncev je logična posledica uveljavljenih načel slovenske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema, to je načelo enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti.

Kot sem že povedal so določbe o solidarni odgovornosti zakoncev kogentne narave (ius cogens), zato jih stranke, v našem primeru zakonca, ne moreta izključiti, tudi po prenehanju zakonske zveze ne. V nasprotnem primeru bi bile možne zlorabe instituta razdelitve skupnega premoženja zakoncev in s tem oškodovanje njunih skupnih upnikov. Namen te ureditve je varovanje ekonomskega interesa upnika.

V praksi zakonca velikokrat naredita sporazum o razdelitvi skupnega premoženja s katerim uredita medsebojna razmerja.

To je sicer zelo dobrodošlo, ker se tako izogneta sodnemu postopku, vendar zakonca velikokrat na nekaj pozabita.

V večini primerih se zakonca v sporazumu o razdelitvi premoženja dogovorita, da en ostane v stanovanju ali hiši in prevzame nepremičnino ter plačevanje posojila.

Vendar se zaradi kogentnosti (prisilnosti) določb DZ ni mogoče razbremeniti drugega zakonca solidarne odgovornosti za poplačilo posojila.

Odgovornosti se zakonca ne razbremenita kljub temu, da se v sporazumu dogovorita, da en izstopa iz kreditnega razmerja in je prost obveznosti po kreditni pogodbi.

Dogovor, da dolg iz naslova npr. stanovanjskega kredita prevzame le en, je tako stvar njunega notranjega razmerja in je lahko podlaga za morebitni regresni zahtevek zoper enega od zakoncev.

Sporazum med zakoncema tako do tretjih oseb nima učinka in se zato z njim ne da razbremeniti solidarne odgovornosti.

Sklep

Ko zakonca naredita sporazum o razdelitvi premoženja je zelo pomembno, da medsebojna razmerja uredita tudi z upnikom.

Upnik je največkrat banka, s katero pa se je potrebno dogovoriti, da bo na mesto enega od zakoncev stopil novi porok ali pa, da se zagotovi kakšno drugačno zavarovanje.

V nasprotnem primeru lahko zelo hitro pride do situacije, ko en zakonec neha plačevati kredit in zaradi neurejenosti zadev z banko ali drugimi upniki, pride do izvršbe zoper drugega zakonca, ki je prepričan, da s kreditom oz. posojilom nima ničesar več skupnega.

Vabim vas k branju še drugih člankov na mojem blogu.

odvetnik Gregor Verbajs