V članku nisem obravnaval darila in dediščino, ampak samo promet nepremičnin, kjer je davek 2% in kapitalski dobiček, ki je 20%.

Sedaj pa vam bom predstavil, koliko boste plačali davka, če se nepremičnina ali premičnina vam podari.

Zakon o davku na dediščine in darila

Področje davka na dediščino in darila ureja zakon o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD, Uradni list RS št. 117/2006).

Za premoženje po ZDDD se štejejo:

– nepremičnine,

– premičnine (tudi vrednostni papirji in denar),

– premoženjske in druge stvarne pravice.

Ne glede na določbe ZDDD darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 EUR.

Zavezanec za plačilo davka je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja.

Davčni zavezanec je tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.

Nastanek davčne obveznosti nastane na dan podpisa pogodbe, če ni pogodbe pa na datum dejanskega sprejema darila.

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Pri nepremičninah se kot vrednost šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnina v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.

Pri premičninah, razen pri denarju, se upošteva tržna vrednost tega premoženja. Pri premičninah se šteje tržna vrednost znižana za 5.000 eurov.

Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.

Davčne stopnje so različne glede na dedne rodove in druge obdarjence, ki ne spadajo v dedni red.

Vendar morate biti previdni, ko sestavljate pogodbo, saj je pametno premisliti kakšno pogodbo boste v konkretnem primeru sestavili.

Lahko se vam zgodi, da bo pogodba ugodna, ker ne bo potrebno nobeni stranki pogodbe nič plačati, dokler ne boste prišli na davčno upravo, kjer vas bo presenetila višina davka. Davčna stopnja se razteza od 5% in vse tja do 39%.

Prilagam vam povezavo do zakona iz katerega je razvidno kakšen je davek za določeno sorodstveno razmerje in v drugih primerih.

8. člen ZDDD.

Davka je oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme:

• dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda,
• pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe,
• z zavezanci iz 1. alineje so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
• davek se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine,
• oprostitve, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča in jih zakon podrobno določa.

Obdarjenec mora dati napoved za odmero davka v roku 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčni upravi, kjer je vpisan v davčni register, če gre za nepremičnino pa pri davčni upravi, kjer nepremičnina leži.

Davčni organ izda odločbo v 30 dneh po prejemu napovedi. V preprostih zadevah izda odločbo z odtisom žiga na pogodbi. Obveznost plačila davka je v 30 dneh po prejemu odločbe.

Vabim vas tudi k branju članka “Koliko boste plačali davka pri prometu z nepremičnino”.

odvetnik Gregor Verbajs