Po novem bodo morale fizične in pravne osebe iz druge države članice EU ali iz tretje države pred ustanovitvijo podjetja, družbe ali pridobitvijo poslovnega deleža v družbi v Sloveniji registrskemu organu ter notarjem z ustreznimi dokazili dokazati izpolnjevanje pogojev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1.

Kaj so ta dokazila?

Tuja oseba bo pristojnemu organu morala predložila:

1. potrdilo o nekaznovanosti – potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine, človekovo zdravje ter splošno varnost ljudi in premoženja;
2. potrdilo, da ni davčni dolžnik ter da ni posredno ali neposredno z več kot 25% udeležena v kapitalu davčnega dolžnika; in
3. potrdilo, da ji ni bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. 

Dokumenti ob predložitvi ne smejo biti starejši od 30 dni. Prav tak pa morajo biti tudi prevedeni pri sodnem tolmaču, saj slovenska sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.Tuji ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika bo moral predložiti izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga bo pridobil od pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 1. in 4. točke 10.a člena ZGD-1 oziroma potrdilo pristojnega organa iz matične države glede izpolnjevanja pogojev iz 2. in 3. točke 10.a člena ZGD-1.

Na navedeno želim opozoriti predvsem podjetnike oz. vse, ki se boste ukvarjali z ustanovitvami družb ali prenosi poslovnih deležev.

Gre za še eno tehnično zadevo, ki mora biti izpolnjena, da boste ustanovitev družbe ali prenos deleža lahko izvedli.

Ker je ustanavljanje družbe oz. pridobitev poslovnega deleža s strani tuje osebe kompleksen proces, vam svetujem, da se posvetujete s strokovnjakom.

Gregor Verbajs

V članku bom predstavil dokumente, ki jih potrebujete pri vpisu podružnice v sodni register.

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register

Vsebino predloga, s katerim se predlaga vpis ustanovitve podružnice, določa navedena uredba. Seveda so natančne določbe o ustanovitvi podružnice določene v Zakonu v gospodarskih družbah (ZGD-1), vendar pa najhitreje izveste, kaj vse je potrebno pridobiti pred vpisom v sodni register, iz uredbe.

Uredba v 79. členu določa, da je s predlogom za vpis podružnice treba zahtevati, da se v sodni register vpiše:

1. firma podružnice, ki mora vključevati firmo matične družbe,

2. sedež (kraj) in poslovni naslov,

3. pravnoorganizacijska oblika – podružnica,

4. datum ustanovitve, ki je enak datumu sprejetja sklepa o ustanovitvi,

5. v zvezi z ustanoviteljem – matično družbo:

• identifikacijski podatki,
• vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti podružnice (odgovarja z vsem svojim premoženjem),

6. v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje podružnice:

• identifikacijski podatki (EMŠO),
• tip zastopnika (poslovodja, prokurist ali zastopnik tujega podjetja),
• način zastopanja (samostojno ali skupno),
• meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam,
• datum podelitve pooblastila.

Če je ustanovitelj podružnice domača pravna oseba, je treba predlogu za vpis ustanovitve podružnice (31. člen ZGD-1) priložiti ustrezen sklep (z zgoraj navedenimi podatki) pravne osebe o ustanovitvi podružnice.

Če je ustanovitelj podružnice tuje podjetje, je treba predlogu za vpis ustanovitve podružnice (677. člen ZGD-1) priložiti:

1. izpisek iz registra, iz katerega sta razvidna vsebina in datum vpisa matične družbe,

2. sklep organa upravljanja o ustanovitvi podružnice,

3. prepis pravil ali pogodbe družbenikov, ki mora biti overjen pri notarju,

4. overjeno poslovno poročilo zadnjega poslovnega leta tuje družbe v skrajšani obliki.

Zadnje štiri listine iz prejšnjega odstavka je treba priložiti v izvirniku in overjenem prevodu. Zelo pomembno je, da listine pridobite v originalu (družbena pogodba in finančno poročilo morata biti še overjena) in da jih nato prevedete v slovenski jezik.

Sodišča v Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, zato je potreben prevod.

Pri sami overitvi bodite pozorni, da pridobite še nadoveritev (tako imenovane APOSTILE), saj so listine mednarodno veljavne le če imajo žig APOSTILE.

Vabim vas k branju še drugih člankov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs

Verjamem, da jo poznate.

Tisti, ki jo ne poznate brez skrbi, saj ni vaša krivda, da jo ne poznate, ker je odgovor vseeno malo “pravno” zapleten.

Pojmov sedež in poslovni naslov ne smemo zamenjevati.

Sedež je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (največkrat je to kraj glede na poštno številko, ni pa to nujno).

Poslovni naslov pa je naslov, ki je kot naslov družbe vpisan v register.

Na prvi pogled sta definiciji zelo podobni. Vendar sta postopka spremembe sedeža in poslovnega razloga v bistvenem zelo različna.

Spremembo sedeža in poslovnega naslova urejajo: Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) in Zakon o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg).

Sedež

ZGD-1 v 29. in 30. členu določa, da je sedež družbe kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.

Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. V družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitve mora biti naveden sedež družbe. Poslovni naslov je lahko naveden, ni pa to nujno.

Ker mora biti na podlagi določb ZGD-1 v družbeni pogodbi naveden sedež družbe, se skupaj s spremembo sedeža spremeni tudi družbena pogodba oziroma akt o ustanovitvi pri enoosebni družbi.

516. člen ZGD-1 pravi, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov.

Družbena pogodba lahko določi za veljavno odločitev še druge zahteve.

Sklep o spremembi družbene pogodbe mora, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi notar.

Ker si bomo pogledali le spremembo sedeža in poslovnega naslova, se ne bomo poglobili v potrditev sklepov s strani notarja.

Poslovodja mora spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v register. Prijavi je potrebno priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe.

V kolikor gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo potem je prijavi potrebno priložiti overjen akt o ustanovitvi.

Sprememba družbene pogodbe začne veljati z vpisom v register.

Uredba v 36. členu predpisuje, kaj je potrebno pri predlogu za spremembo sedeža priložiti in to je:

1. sklep skupščine o spremembi sedeža,
2. prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o sedežu,
3. notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi sedeža, razen če je prečiščeno besedilo sestavljeno na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1.

S predlogom za vpis iz prejšnjega odstavka je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše:

1. nov sedež,
2. sprememba družbene pogodbe.

Poslovni naslov

Uredba določa, da morajo ustanovitelji hkrati s predlogom vpisa ustanovitve družbe v register predlagati tudi vpis poslovnega naslova v kraju sedeža subjekta vpisa, na katerega se subjektu vpisa vročajo sodne in druge uradne pošiljke.

Če se poslovni naslov spremeni, mora subjekt vpisa predlagati vpis spremembe in predlogu priložiti sklep poslovodstva o spremembi poslovnega naslova. Sklep o spremembi poslovnega naslova sprejme direktor družbe. Sklep se nato vloži pri notarju ali na točki VEM.

Praktična izvedba spremembe

Pri družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče istočasno spremeniti sedež in poslovni naslov skupaj ali pa zgolj poslovni naslov tako da ostane sedež nespremenjen. Pri obeh spremembah je potrebno razlikovati ali gre za enoosebno d.o.o. ali za več osebno d.o.o.

Sprememba poslovnega naslova pri enoosebni in več osebni d.o.o. pri nespremenjenem sedežu:

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše. Sklep se nato vloži na sodni register pri notarju ali na točki VEM (izpostava AJPES in drugi).

Sprememba poslovnega naslova in sedeža v enoosebni d.o.o.

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše.
• Družbenik sprejme sklep o spremembi sedeža in ga vpiše v knjigo sklepov, iz katere nato notar (če se vloži predlog pri notarju) ali točka VEM (če se vloži predlog na točki VEM) naredi overjen prepis tega sklepa.
• družbenik mora sprejeti čistopis akta o ustanovitvi družbe in ga popraviti tako, da je v njem naveden novi sedež družbe. Družbenik akt podpiše in ga overi. Overitev akta ni predpisana, vendar se je takšna praksa oblikovala na sodnem registru, da ne bi prišlo do zlorabe in da se z gotovostjo ugotovi, da je akt in sklep res podpisal družbenik.
• Sklepa poslovodje in družbenika ter popravljen akt se vloži na sodni register pri notarju ali točki VEM.

Sprememba poslovnega naslova in sedeža v več osebni d.o.o.

• Poslovodja družbe (direktor) sprejme sklep o spremembi poslovnega naslova, ki ga podpiše.
• Družbeniki sprejmejo sklep o spremembi sedeža družbe in ga podpišejo.
• Sklep se lahko sprejme v obliki notarskega zapisa ali pa se sklep sprejme kot navaden skupščinski sklep napisan na list papirja, katerega družbeniki podpišejo, nato pa poslovodja sklep podpiše in izjavi, da je sklep sprejela skupščina družbenikov, ter overi svoj podpis na sklepu.
• Družbeniki sprejmejo čistopis družbene pogodbe in se jo popravi tako, da je v njej naveden novi sedež družbe. Notar izda potrdilo, da je določba ki se nanaša na sedež spremenjena in je skladna s sklepom o spremembi sedeža družbe.
• Sklepa poslovodje in družbenika ter popravljeno družbeno pogodbo se vloži na sodni register pri notarju.

odvetnik Gregor Verbajs

Ko prideta v to situacijo, želite to narediti hitro.

Razlogov za zamenjavo zastopnikov je lahko veliko, od tega, da gredo sedanji zastopniki v pokoj, do tega, da pride do nerazumevanja med zastopnikom in lastnikom podjetja.

Vsem družbenikom pa je pomembno, da zamenjavo lahko naredijo zelo hitro, da ne pride do oškodovanja družbe.

Sprememba zastopnika v družbi z omejeno odgovornostjo ureja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in Zakon o sodnem registru.

Določen del pravil, predvsem vsebino predloga za vpis v sodni register, pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Pravni vidik

Pri spremembi zastopnika lahko pride do treh različnih situacij.

• Lahko se razreši dosedanjega zastopnika in se na njegovo mesto imenuje novega zastopnika.
• Lahko se poleg obstoječega zastopnika imenuje še enega zastopnika.
• Ali pa se samo razreši enega ali več dosedanjih zastopnikov.

Družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev, prokuristev, …), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana.

Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas.

Vendar pozor, vedno upoštevajte vsebino pogodbe o zaposlitvi, zlasti zaradi morebitnih odpravnin.

V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo.

Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče le-ta.

Družba ima lahko tudi več poslovodij.

Družbena pogodba določa, da poslovodje delujejo skupno ali posamično. Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

• je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
• je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
• ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
• je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Novi zastopniki morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1 nasprotovale njihovemu imenovanju ter, da soglašajo z imenovanjem na mesto zastopnika. Izjava mora biti notarsko overjena.

Predlog za vpis spremembe zastopnika lahko vložite pri točki VEM (to so Upravne enote, AJPES in drugi) ali pri notarju.

Praktični vidik spremembe zastopnika

Sprememba zastopnika se opravi zelo hitro, v praksi pa to pomeni v roku enega tedna ali celo kakšen dan manj.

Družbeniki podpišejo sklep o spremembi zastopnika in novi zastopnik overi zgoraj navedeno izjavo.

Celotno dokumentacijo prinesete notarju.

Notar nato vloži predlog za spremembo zastopnika na sodni register, ki mu po odločitvi pošlje sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

Lahko pa družbeniki celotno dokumentacijo nesete na AJPES, kjer vam prav tako vložijo predlog, čez par dni pa dobite sklep o vpisu spremembe pri zastopnikih.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali imate namen, da vaša družba ali podjetje preneha s poslovanjem?

Če je temu tako, si preberite ta kratek zapis.

Prenehanje družbe je tema, ki je vedno aktualna.

Postopek zaprtja družbe je načeloma dolgotrajen.

Vsi, ki zapirajo podjetje, mislijo, da bo to dolgo trajalo in da je potrebno opraviti veliko administrativnih zadev, preden se podjetje zapre.

Če upoštevate določene predpostavke, ni nujno, da je postopek zapiranja dolg.

V članku vam bom na kratko predstavil prenehanje družbe po skrajšanem postopku, ki je v osnovi preprost in se hitro zaključi.

Osredotočil se bom na družbo z omejeno odgovornostjo, ker je le-teh na trgu največ.

Prenehanje družbe po skrajšanem postopku ureja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Določen del pravil, predvsem vsebino predloga za vpis v sodni register, pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Pravni vidik izbrisa družbe

Pri družbi z omejeno odgovornostjo se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe o delniški družbi.

Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če:

• vsi družbeniki predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in
• predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter
• notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra.

Za obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

V praksi sem opazil, da je dobro, če v sklep o prenehanju napišete, da lahko družbeniki vstopajo v vsa premoženjskopravna razmerja družbe.

Naletel sem namreč na primer, da sodišče, po zaprtju družbe, ni dalo družbenikom položaj upnikov v terjatvah, ki jih je imela družba do svojih dolžnika.

Registrski organ lahko zahteva od družbenikov dokazila o resničnosti zgoraj podane izjave. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge oblike zavarovanja.

Vsebina sklepa o prenehanju

Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vsebuje firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število družbenikov in njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.

Zelo pomembno je, da navedete ali ima družba premoženje ali ne.

Navesti morate, kateri od družbenikov prevzame premoženje, oziroma da ga prejmejo vsi po enakih deležih.

Zaradi nenapisanega stavka glede razdelitve premoženja, se vam lahko zgodi, da banka ne bo hotela izplačati ostanek premoženja družbe družbeniku.

Na tem mestu vam svetujem previdnost in natančnost pisanja sklepov o prenehanju družbe.

Uredba določa, da je potrebno predlogu za vpis sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku priložiti sklep vseh delničarjev o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z vsebino, določeno zgoraj in notarsko overjene izjave vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzamejo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Prevzem odgovornosti družbenikov in ugovor zoper sklep o prenehanju družbe

Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh družbenikov, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom.

V objavi mora biti navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.

Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko družbeniki, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave.

O ugovoru odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali družbeniki, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije v skladu z ZGD-1, ali pa glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju.

Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek tudi izjave družbenikov o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe. O razveljavitvi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku registrski organ obvesti javnost na enak način kot o sklepu o prenehanju.

Izbris družbe iz registra

Če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi.

Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave. Vpis izbrisa družbe iz registra vsebuje tudi navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev družbenikov, ki so prevzeli obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe.

Praktični vidik izbrisa družbe

V praksi se postopek prenehanja družbe zdi zelo preprost.

Družbeniki pokličejo svojega pravnika, da jim pripravi sklep in izjavo o prenehanju družbe. Izjavo overijo pri notarju.

Nato notar vloži predlog za izbris skupaj z vsemi listinami na sodni register.

Po vložitvi sodišče izpelje celoten postopek in sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra pošlje notarju.

Notar nato stranko obvesti, da je družba izbrisana. Vse navedeno velja ob predpostavki, da družba nima upnikov in da ni podan ugovor zoper sklep o prenehanju.

Sklep

Za prenehanje družbe torej potrebujemo:

• sklep o prenehanju družbe in
• izjavo družbenikov o prevzemu obveznosti.
• Pri enoosebni družbi, kjer je družbenik samo ena oseba, se sklep o prenehanju družbe vpiše v knjigo sklepov.
• Notar naredi overjen prepis iz knjige sklepov in ga nato posreduje na sodni register hkrati z vložitvijo predloga za izbris družbe. To pride v poštev, če imate knjigo sklepov v fizični obliki. Če jo pa imate v elektronski obliki, se pa sklep samo vpiše v spletno aplikacijo, kar vam zopet naredi notar ob vložitvi predloga.
• Izjavo o prevzemu obveznosti se podpiše in se na njej overi podpise družbenikov.

Pri večosebni družbi družbeniki sklep o prenehanju zgolj podpišejo.

Za izjavo o prevzemu obveznosti velja isto, kot za enoosebno družbo, vsi družbeniki overijo svoje podpise na izjavi o prevzemu obveznosti.

odvetnik Gregor Verbajs

Družbeniki prenašajo lastništvo na svoje potomce, ki nato nadaljujejo z vodenjem podjetja ali pa podjetje preprosto prodajo novemu lastniku.

Velikokrat se družbeniki v manjših podjetjih odločajo, da ne bodo več sodelovali v podjetju in ga prodajo ali podarijo družbeniku, ki ostane v podjetju.

V praksi se pojavlja vprašanje ali družbenik, ki je nov poslovni delež pridobil, le-tega lahko zdrži s svojimi že obstoječimi deleži v tej družbi.

Na prvi pogled preprosto vprašanje je rešilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

SPLOŠNO

Poslovni deleži v podjetjih (v članku se bom osredotočil na družbo z omejeno odgovornostjo) se lahko odsvojijo ali dedujejo.

Prenos poslovnih deležev določa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 481. členu.

Vendar je potrebno ob preučevanju omenjene teme upoštevati še Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Poslovni deleži se prenašajo s pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, ki jo morajo družbeniki skleniti v obliki notarskega zapisa.

PRAVNA PODLAGA

Povedali smo že, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo. Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja.

Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Za obveznosti do družbe, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.

Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 50,00 evrov.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi ali delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

Do sedaj sem napisal pravila, ki jih za prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo določa ZGD-1.

Katere listine je potrebno predložiti vpisu v sodni register pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpis izstopa ali izključitve družbenika je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo pri odsvojitvi poslovnega deleža z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe.

V teh dveh točkah je navedeno, da če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža in če družbenik, kot pridobitelj, novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem izjavo družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža.

Tukaj pa se pojavi problem.

O vpisu v sodni register odločajo sodniki, ki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon. ZGD-1 pa za razliko od uredbe nič ne govori o tem, da družbenik lahko združi poslovne deleže.

O možnosti spojitve deležev je odločalo Vrhovno sodišče, ki je v Sodbi št. III Ips 114/2004 rešilo vprašanje ali je spojitev oziroma združitev poslovnih deležev dovoljena ali ne.

DEJANSKO STANJE IN REŠITEV

V navedeni sodbi sta stranki sklenili pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Prva pogodbena stranka je odsvojila del poslovnega deleža drugi pogodbeni stranki.

Odsvojeni del pa naj bi se po volji strank spojil s prej obstoječim poslovnim deležem druge stranke, tako, da bi druga pogodbena stranka imela en poslovni delež, ki bi zajemal tudi na novo pridobljen delež.

Sodišče je presojalo ničnost pogodbe, ker je bil delež združen. Sodišče je ugotovilo, da iz drugega odstavka 416. člena ZGD (sedanji drugi odstavek 481. člena ZGD-1) izhaja, da morebitni pridobljeni delež ostane samostojen.

Ker je ta določba (po mnenju sodišča) prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Po Obligacijskem zakoniku so nične določbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Odsvojitev dela poslovnega deleža je mogoča le tako, da nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Ker je predpis ZGD-1 prisilne narave je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Edina posledica ničnosti dogovora o spojitvi deleža je namreč, da odsvojeni del deleža in obstoječi delež stranke ne bosta spojena. To pomeni, da je pogodba veljavna, brez določila o spojitvi poslovnega deleža.

Problem, pa nam povzroča Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Povedal sem, da se lahko odsvoji del poslovnega deleža in da odsvojeni delež ohrani svojo samostojnost.

To pomeni da, če obstoječi družbenik pridobi še kakšen delež, ostane ta naknadno pridobljeni delež samostojen.

Uredba v 2. točki 1. odstavka 43. člena omogoča združevanje poslovnih deležev. Določba uredbe je tako v nasprotju s kogentnim predpisom ZGD-1, ki ne dovoli združevanje poslovnih deležev. Vendar pa so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon in niso vezani na določbo uredbe. Tako je odločilo tudi Višje sodišče s sklepom št. Cpg 253/2008, kjer je jasno povedalo, da ni mogoče združevati poslovne deleže in da so take določbe pogodbe nične.

SKLEP

Iz povedanega lahko jasno sklepamo, da je združevanje poslovnih deležev prepovedano. Pri pridobitvi deleža boste tako imeli v sodnem registru vpisanih več deležev, ki jih ne morete združiti.

Pa vendar je v praksi kljub vsemu mogoča združitev deležev.

Večina sodišč v Republiki Sloveniji dopušča, da družbenik (ali več družbenikov če je več osebna družba) naknadno sprejme sklep o združitvi poslovnih deležev in predlaga vpisa takšnega sklepa v sodni register.

Tako lahko v praksi združite poslovne deleže. 

Deleži bodo vpisani na vaše ime in seštevek deležev bo predstavljal vaš skupni delež. Ker pogodbe pogosto sestavljajo notarji, ki se s prenosom deležev srečujejo dnevno, pride do takega združevanja deležev v njihovih pogodbah redko.

Lahko pa združitev deležev poskušate urediti naknadno s sklepom.

Pozorni bodite na določbe pogodbe o prenosu poslovnega deleža, če jo sestavljate sami.

Res je, da jo mora nato notar potrditi v obliko notarskega zapisa, vendar vseeno vam svetujem, da ste pozorni na to določbo.

Če ne drugega, bo odločitev sodišča hitrejša.

odvetnik Gregor Verbajs

Ali ste sami zaposleni kot direktor?

Če je na katerokoli vprašanje odgovor da, potem si morate prebrati ta članek.

Ali ste vedeli, da pojem poslovodne osebe v nobeni veljavni delovnopravni zakonodaji ni opredeljen?

Po definiciji, ki izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v 5. členu določa, da je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, delavec.

Kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev pa opredeljujejo poslovodnega delavca kot delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa pri delodajalcu. Iz 10. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) izhaja, da se za poslovodstvo štejejo osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščene, da vodijo njene posle.

Upoštevaje zgoraj navedeno bi bilo kot poslovodne osebe torej mogoče opredeliti predsednika in člane uprave delniške družbe in poslovodjo oz. poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo (direktorje, prokuriste…).

V članku se osredotočam na položaj poslovodnih oseb v povezavi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in na samo delovno oziroma pogodbeno razmerje.

POLOŽAJ POSLOVODNIH OSEB

Za poslovodne osebe je značilen dvojni pravni položaj – statusnopravni in pogodbeni.

Statusnopravni predpisi in akti pravne osebe določajo pristojnosti in odgovornost poslovodne osebe kot organa pravne osebe, katere posle vodi.

S pogodbo, sklenjeno med pravno osebo in poslovodno osebo pa se varuje individualni, osebni položaj poslovodne osebe.

Položaja se medsebojno prepletata, zlasti tako da pogodbeni položaj konkretizira in razjasni statusnopravni položaj.

Poslovodna oseba je torej s pravno osebo lahko v delovnem razmerju ali zgolj v civilno-pravnem pogodbenem razmerju.

Statusnopravni položaj

Pravni položaj poslovodnih oseb je določen s pravom družb, v Republiki Sloveniji predvsem z ZGD-1. Ta ureja predvsem:

• imenovanje poslovodne osebe (poslovodna oseba pridobi svoj položaj organa družbe s sklepom pristojenga organa, seveda ob pogoju, da s tem soglaša; v sklepu o imenovanju je določen pričetek in dolžina mandata poslovodne osebe in morebitne omejitve (skupno zastopanje…));
• odpoklic poslovodne osebe (poslovodne osebe je mogoče tudi odpoklicati iz različnih ekonomsko-poslovnih razlogov, ki jih določa ZGD-1 npr. hujša kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, reorganizacija ali drugih ekonomsko-poslovnih razlogov);
• pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodnih oseb (bistvena pristojnost poslovodnih oseb je vodenje poslov družbe, poleg tega pa tudi zastopanje in predstavljanje družbe).

ZGD-1 kot statusnopravni predpis ureja položaj poslovodnih oseb le v tistem delu, ki je pomemeben za delovanje gospodarske družbe, ki jo poslovodna oseba vodi.

Pogodbeni položaj

Pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene v ZGD-1, se določijo v pogodbi, ki jo sklene z družbo.

Pogodbo mora odobriti nadzorni svet ali upravni odbor, sicer mora član organa vodenja ali nadzora vrniti koristi iz pogodbe.

Čeprav niti ZGD-1 niti kakšen drug predpis na splošno ne določa, da bi morala biti poslovodna oseba z gospodarsko družbo, ki jo vodi, v pogodbenem razmerju (ZGD-1 določa to le za pravice in obveznosti, ki niso določene v ZGD-1), se med gospodarsko družbo in poslovodno osebo praviloma sklene posebna pogodba, s katero se uredijo njune medsebojne pravice in obveznosti.

Razlog je v tem, da z zakonsko ureditvijo korporacijskega položaja poslovodne osebe niso v celoti urejeni vsi pravni odnosi med gospodarsko družbo in poslovodno osebo, predvsem ni urejeno vprašanje obveznosti gospodarske družbe do poslovodne osebe.

Pogodba se sklene med gospodarsko družbo, ki jo zastopa predsednik nadzornega sveta oziroma lastnik podjetja, če družba nima nadzornega sveta pa skupščina ali družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo oz. drug organ določen s statutom na eni strani in poslovodno osebo, ki je po določbah ZGD-1 lahko samo fizična oseba, na drugi strani. Lastnik oziroma podjetnik priskrbi kapital in druga delovna sredstva, upravljlec (manager) pa uporabi svoje tehnično znanje in izkušnje.

Medtem ko je po uveljavitvi ZGD-1 statusnopravni položaj poslovodnih oseb v slovenskem pravu urejen podobno kot v primerjalnem pravu, pa tega ne bi mogli trditi za pogodbeno ureditev pravnega razmerja med gospodarsko družbo in poslovodno osebo.

ZDR-1 v 73. členu določa, da če poslovodne osebe sklepajo pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja.

Delovnopravna zakonodaja poslovodnih oseb ne izključuje iz sklenitve delovnega razmerja.

V teoriji in sodni praski pa stališče o tem, ali in v katerih primerih je mogoče pogodbeno razmerje med poslovodno osebo in gospodarsko družbo šteti za delovno razmerje, kdaj pa gre lahko le za civilnopravno pogodbeno razmerje še ni popolnoma izoblikovano.

Odločitev o tem, ali bo poslovodna oseba z gospodarsko družbo v delovnem ali civilnopravnem pogodbenem razmerju je tako še vedno prepuščena pogodbenima strankama.

Večina poslovodnih oseb je tako z gospodarsko družbo v delovnopravnem razmerju, z individualno dogovorjeno pogodbo.

V slovenski pravni teoriji pa je že mogoče najti stališča, ki izražajo pomisleke v zvezi z delovnopravnim položajem poslovodnih oseb.

Nekateri avtorji se nagibajo k ureditvi odnosa med družbo in poslovodno osebo s pogodbo o poslih vodenja, drugi v nekaterih primerih še dopuščajo možnost delovnega razmerja oz. ga v nekaterih primerih izključujejo.

Pri odgovoru na vprašanje ali in v kolikšni meri je mogoče poslovodnim osebam priznati delovnopravni položaj, bi bilo potrebno upoštevati položaj člana uprave delniške družbe oz. poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, kot ga določa ZGD-1, akti družbe in konkretna lastniška in upravljalska struktura družbe ter ugotoviti, ali obstajajo v tem položaju elementi delovnega razmerja, opredeljeni v 1. odstavku 4. člena ZDR-1 (Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.), predvsem, ali poslovodna oseba opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Položaj člana uprave delniške družbe je splošno opredeljen z ZGD-1, po kateri uprava vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, samostojnost uprave v razmerju do ostalih organov družbe se odraža v tem, da vodenje poslov ne more prenesti na nadzorni svet in da skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če to zahteva uprava.

Zakonsko opredeljenega položaja uprave delničarji ne morejo spremeniti niti s statutom, kar pomeni, da položaj člana uprave ni odvisen od konkretne strukture delniške družbe.

Za položaj člana uprave je pomembna tudi, da je lahko član uprave imenovan največ za šest let, vendar z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja, odpoklicati pa ga je mogoče samo ob obstoju enega od utemeljenih razlogov določenih v zakonu.

V tako opredeljenem položaju člana uprave ni najti elementov odvisnosti od navodil in dela pod nadzorom delodajalca, zato razmerja med člani uprave in delniško družbo ne bi smeli urejati s pogodbo o zaposlitvi, ampak s pogodbo civilnega prava, s katero pa bi se jim lahko zagotavljal določen obseg delavnopravnega varstva.

Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo v skladu z ZGD-1 vodi posle družbe in jo zastopajo na lastno odgovornost.

V večji ali manjši meri je odvisen od navodil družbenikov, ki lahko pregledujejo in nadzorujejo njegovo delo in lahko odločajo o vseh zadevah, za katere tako določa ZGD-1 ali družbena pogodba.

Družbeniki lahko torej z družbeno pogodbo uredijo upravljanje tako, da sami odločajo tudi o pomembnejših vprašanjih poslovodstva. Tudi sicer je položaj poslovodje v veliki meri odvisen od družbene pogodbe.

Poslovodja se imenuje za nedoločen čas, v družbeni pogodbi pa je lahko določeno, da se imenuje za določen čas, vendar ne sme biti krajši od 2 let.

Skupščina družbenikov lahko kadarkoli odpokliče poslovodjo, ne glede na to ali je pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe sklenjena za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi pa se lahko določi, da ga lahko odpokliče samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo.

Upoštevaje navedene elemente položaja poslovodje, ki se v veliki meri razlikuje od položaja člana uprave delniške družbe, ni mogoče nasprotovati opredelitvi pogodbenega razmerja med družbo in poslovodjo kot delovnega razmerja.

Glede na to, da je konkreten položaj poslovodje odvisen od lastniške in upravljavske strukture družbe, bi kazalo delovnemu razmerju poslovodje nasprotovati v primerih, ko lahko le-ta z večinskim lastniškim deležem ali sicer vpliva na vsebino družbene pogodbe in odločitve družbenikov, ki se nanašajo na njegov položaj, saj v takšnih primerih ni najti elementov podrejenosti in odvisnosti od navodil.

To je pogosto v primerih, ko je eden izmed družbenikov tudi direktor družbe. V primerih, ko je poslovodja podvržen nadzoru družbenikov, ki lahko s svojimi sklepi posegajo v poslovodenje, pa bi bilo mogoče poslovodji priznati delovnopravni položaj.

DELOVNO RAZMERJE IN POLOŽAJ POSLOVODNE OSEBE

Delovno razmerje je po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se »delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca«.

Pri tem je izražena odvisnost dela delavca in nadzorstvo nad njegovim delom, kar pa se ne sklada z na primer direktorjevim samostojnim delom z lastno odgovornostjo, ki pa mora sicer ustrezati dobremu in vestnemu pogodbeniku gospodarske družbe.

Te ugotovitve in ugotovitve podane pri zgornjem razčlenjevanju pogodbenega položaja poslovodnih oseb d.d. in d.o.o. napeljujejo na paradoks, da pri direktorju (poslovodni osebi) lahko le s težavo govorimo o delovnem razmerju oziroma vsaj ne o delovnem razmerju z vsemi elementi.

Prav tako je čas opravljanja dela pri poslovodni osebi omejen z mandatom, odmori in počitki pridejo v poštev, ko je delo opravljeno, plačilo je vezano na rezultate dela, disciplinska odgovornost je zaradi tega, ker je poslovodna oseba sama disciplinski organ nesmiselna, prenehanje pogodbe o zaposlitvi mora biti ustrezno dogovorjeno, saj odpovedni razlogi za kolektivno pogodbo pri individualnih pogodbah s poslovodnimi osebami niso uporabni.

Poleg tega pa je uspeh ali neuspeh podjetja odvisen od delovanja direktorja oziroma poslovodne osebe in njegove managerske funkcije.

Zaradi posebnosti pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ZDR-1 v 73. členu določa, da lahko stranki (poslovodna oseba in delodajalec) drugače uredita določene pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, in sicer:

• pogoje in omejitve delovnega razmerja za določen čas;
• delovni čas;
• zagotavljanje odmora in počitkov;
• plačilo za delo;
• disciplinska odgovornost;
• prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Drugod po svetu je velikokrat položaj poslovodne osebe urejen s pogodbo o poslovodstvu (“management contract”), ki je sestavljena iz elementov pogodbe o delu in mandatne pogodbe.

Pri nas imamo t.i. pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami (individualna pogodba), ki pa je še vedno samo pogodba o zaposlitvi s posebnostmi 73. člena ZDR.

SKLEPANJE POGODBE O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIMI OSEBAMI

Splošno

Poslovodna funkcija se lahko opravlja v obliki delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi po ZDR) ali civilnega razmerja (civilnopravna pogodba).

Pri slednji je v ospredju avtonomija strank, za razliko od delovnega razmerja, kjer se ščiti predvsem delavca.

ZDR-1 določa, da se za isto delo z istim delodajalcem ne sme sklepati ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot 2 leti, razen če je z zakonom določeno drugače. Vendar ZDR-1 določa, da za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se sklepajo s poslovodnimi osebami, ni omejitve trajanja take pogodbe. To pomeni, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko podaljša čez 2 leti.

Gospodarska družba in poslovodna oseba lahko čas trajanja pogodbe določita na različne načine:

1) za čas trajanja mandata ali

2) za čas trajanja datumsko določenega mandata (pogodbeni časovni okvir)

Problem nastane, če sta v pogodbi določena oba časovna mejnika – določen čas mandata in datum, do katerega naj bi mandat trajal.

Tako lahko pride do nejasnosti (tudi v povezavi z obličnostjo in pogoji pogodbe), ko se je poslovodni osebi mandat podaljšal, nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa poslovodni delavec z novim datumom trajanja delovnega razmerja ni podpisal, ampak je naprej opravljal delo poslovodne osebe do konca mandata.

Sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno morebitne nejasnosti razlagati v korist delavca; v primeru spora se šteje, da če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Značilnosti pogodb s poslovodnimi osebami

a) Pogoji in omejitve delovnega razmerja za določen čas

Delovno razmerje za določen čas po ZDR-1 lahko traja največ 2 leti. Vendar to ne velja za poslovodne osebe; tako delovno razmerje lahko traja več kot 2 leti zaradi same narave dela, na primer da opravijo do konca določeno nalogo ipd.

b) Delovni čas, odmor in počitek

ZDR-1 določa, da stranki v pogodbi o zaposlitvi s poslovodnimi osebami lahko uredita delovni čas in počitke drugače.

Nadalje določa, da delodajalec za poslovodne osebe ni dolžan upoštevati določb zakona glede omejitve delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka.

Vendar mora delodajalec poskrbeti, da morajo biti odmori in sama razporeditev delovnega časa v skladu s pogoji za varno in zdravo delo, kar pa je dokaj samoumevno v primeru, da sami opravljajo funkcijo delodajalca.

c) Disciplinska odgovornost

ZDR-1 določa, da se v pogodbi o zaposlitvi s poslovodnimi osebami drugače uredijo obveznosti in odgovornosti v zvezi z disciplinsko odgovornostjo.

Tu pa je prišlo do anomalije, saj ZDR-1 določa, da disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja delodajalec, če je fizična oseba, v primeru, da je delodajalec pravna oseba, pa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali oseba, ki jo on pisno pooblasti.

Z zakonom določena oseba pa je ponavadi poslovodna oseba, ki je glede na določbe zakona pristojna voditi disciplinski postopek.

Že zakon sam torej preprečuje vodenje disciplinskega postopka zoper poslovodno osebo, ker bi ga vodil proti samemu sebi.

Določba o tem, da se stranki lahko dogovorita drugače je na tem mestu smiselna.

Naj se dogovorita, da disciplinski postopek proti poslovodni osebi vodi nekdo drug.

Edina možna oblika ukrepanja zoper kršitev discipline s strani poslovodne osebe je odpoklic, če gre za pomembnejšo kršitev pogodbe o zaposlitvi in namena imenovanja.

To pa je sicer tudi edini način, po katerem ta oseba odgovarja gospodarski družbi in njenim organom ter lastnikom za svoja dejanja.

d) Plačilo za delo

Plačilo za delo, ki ga ureja ZDR-1, se za poslovodne osebe večinoma ne uporablja.

Isti zakon določa, da lahko stranki sporazumno določita, kaj se šteje za plačilo za delo.

Že pred sprejetjem ZDR-1 so poslovodne osebe plačilo za delo urejale z individualnimi pogodbami; zanje se določbe kolektivnih pogodb niso uporabljale.

Za plačo poslovodnih oseb ni nujno, da je določena v denarni obliki, niti ni nobenih minimumov ali maksimumov, dodatki se ne dogovarjajo posebej, saj so že sestavina osnovne plače.

Bistven element take plače pa je lahko uspešnost, ki je popolnoma v dispoziciji pogodbenih strank.

Na žalost se temu elementu plače posveča premalo pozornosti.

Plačilo določeno glede na uspešnost poslovodne osebe je zelo pomemben element, ker je uspeh podjetja odvisen od načina vodenja podjetja s strani poslovodne osebe.

Zanimivo je, da v času krize načeloma povečamo plačila managerjem z namenom, da bi delovali še bolje in podjetje čim prej izvlekli iz krize. Če jim bo to uspelo in bodo upravičili večje plačilo bomo videli po krizi.

V krog plačil poslovodnim osebam spadajo tudi odpravnina (imajo različno pravno podlago in dogovoriti je treba tudi možnosti kumuliranja) in odškodnina za morebitno konkurenčno klavzulo (ta ne bi smela biti plačana, če ne bi bila dejansko prizadeta delavčeva gospodarska pobuda oziroma zmanjšana njegova možnost pridobivanja prihodka).

e) Prenehanje pogodbe o zaposlitvi in zaposlitev za nedoločen čas

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami je v domeni strank samih, pogodba o zaposlitvi pa lahko preneha samo iz razlogov, navedenih v ZDR-1, čeprav stroka vztraja na stališču, da je mogoče delovno razmerje poslovodni osebi odpovedati tudi iz razlogov, ki niso posebej navedeni v zakonu, t.j. razlogov, ki sta jih stranki dogovorili v pogodbi.

Delovno razmerje za nedoločen čas poslovodne osebe je prav tako varovano z ZDR-1 in številnimi mednarodnimi dokumenti.

Postavlja pa se vprašanje, ali lahko tako pogodbo o zaposlitvi po odstopu ali odpoklicu poslovodnega delavca delodajalec odpove iz poslovnih razlogov.

Delavec bi imel seveda vse pravice, ki mu pripadajo za primer redne odpovedi (razlogi po ZDR-1: prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca):

• zaposlitev pod spremenjenimi pogoji;
• odpovedni rok;
• odpravnina.

Seveda morajo biti razlogi za odpoved resni in utemeljeni in morajo onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

To stališče podpira tudi Evropska skupnost (Konvencija 158 MOD, Evropska socialna listina).

Če skupaj strnemo te določbe ugotovimo, da je treba odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe obravnavati kot vsako drugo odpoved in da poslovodni delavec uživa vse varstvo iz delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, z izjemo posebej dogovorjenih elementov iz ZDR-1.

f) Spori

Če pride do spora zaradi odpoklica poslovodne osebe med poslovodno osebo in gospodarsko družbo, sta sporni vprašanji predvsem in najpogosteje:

• nadaljevanje delovnega razmerja – delovnopravni problem in
• izplačilo odpravnine (dogovorjena v pogodbi) – korporacijski (civilni) problem.

Sodna praksa obravnava spore v zvezi z delovnim razmerjem, povezanimi z pogodbo o zaposlitvi (tudi če gre za korporacijski spor plačila odpravnine) vedno kot delovne spore in tako v pristojnosti delovnih sodišč.

Civilnopravno ali delovno razmerje se vzpostavi šele s sklenitvijo posebne pogodbe, zato je odločitev, kakšen spor se obravnava pred sodiščem, vedno vprašanje dejanskega stanja in trditvene podlage.

g) Kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev

Kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev so zgolj priporočilo Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Združenja Manager in veljajo za vse gospodarske družbe po ZGD-1.

Namen kriterijev je zagotoviti spodbudno nagrajevanje managerjev (poslovodnih oseb), upoštevanje njihovih pravic in dolžnosti in primerna spodbuda za managerje v primeru kriznega managementa.

Zapomniti si moramo, da so funkcije managerja planiranje, organiziranje, vodenje in kontrola v podjetju in samo dober manager s pravo spodbudo bo dobro vodil podjetje.

SKLEP

Po mojem mnenju se ZDR-1 premalo posveča poslovodnim osebam in njihovem položaju pri sklenitvi pogodbe.

Tako je “delovnemu razmerju” poslovodnih oseb posvečena le ena določba ZDR-1, kar je občutno premalo glede na njihovo vlogo v sodobnih gospodarstvih in učinkovitem delovanju pripadajočih delovnopravnih področij.

Spomnimo se samo pogodbe prvega moža v naši največji banki.

Glede na zgoraj povedano in glede na delovno pravno zakonodajo v Republiki Sloveniji, bi bilo treba premisliti, ali je sploh pravilno in primerno, da govorimo o poslovodnih osebah o delovnem razmerju.

Razmerju med poslovodno osebo in gospodarsko družbo namreč manjka kar nekaj bistvenih elementov delovnega razmerja; delo v takem razmerju je za razliko od opredelitve v ZDR-1 samostojno, z osebno in neposredno odgovornostjo, kar izraža predvsem močno vsebinsko razlikovanje, prav tako je način nadzora drugačen pri poslovodni osebi in navadnem delavcu.

Poslovodni organ je tisti, ki družbo de facto vodi in nadzira, pristojnost nadzornega sveta pa se razteza le do pregledovanja dokumentacije in dajanja soglasja k večjim odločitvam.

Problem nastane tudi pri dosledni uporabi členov ZDR-1, saj ta določajo, da se lahko za delavca drugače določajo samo zanj ugodnejše pravice od zakonskega minimuma, kar pa je v nasprotju z 73. členom ZDR-1, saj le ta določa, da se lahko drugače določi delovni čas, drugačen čas odmorov, počitka – kar velikokrat za poslovodno osebo ni ugodnejše.

Že v samem zakonskem besedilu naletimo na nasprotja, kar dodatno otežuje urejanje slednjih razmer v praksi, v skrajnih primerih lahko pride celo do paradoksalnih sporov, ko se vsaka stranka upravičeno naslanja na nasprotujoče si določbe ZDR-1.

Poslovodne osebe bi morale biti tudi bolje varovane v smislu upoštevanja korporacijskega prava in ZGD-1.

Določbe ZDR-1 bi se morale približati temu smislu in v skladu s tem urejati specifike tega razmerja, ki ga komajda ali pa niti ne lahko imenujemo delovno, v posebnih, medsebojno vsebinsko nespornih členih.

Stojim na stališču, da bi se moralo razmerje med poslovodnim organom in gospodarsko družbo pogosteje urejati na podlagi civilnih pogodb, ki bi imele za posledico poslovodno (managersko) razmerje.

Tako razmerje bi lahko v celoti in materialno korektno uredilo vsa do sedaj sporna vprašanja, od ureditve trajanja mandata, odpoklica, odgovornosti za delo managerja…, pa do plačila za opravljeno delo.

Delovnopravni položaj poslovodnih oseb v slovenski zakonodaji zaenkrat ni dovolj specifično urejen.

Mnogi elementi takih razmerij so tako v domeni gospodarskih družb na praktičnem nivoju.

Pomanjkanje sistematičnosti tega delovnopravnega področja je nekoliko posledica tudi socialistične preteklosti in samoupravljanja, ki je zelo drugače urejal ta razmerja.

Menim, da bo potreben prestop v drugačno, bolj fleksibilno miselnost sledečo trendom v svetu.

Prestop se sicer že dogaja, vendar očitno prepočasi in premalo učinkovito.

odvetnik Gregor Verbajs