Navedena odločitev je prva, ki je jasno sporočila, da nenošenje maske ne pomeni prekrška.

Je pa odločitev zelo dobro obrazložena.

Sodišče je v svoji obrazložitvi zapisalo naslednje:

»V tej zadevi pa je odločilno drugo vprašanje, to je, ali dopolnilna norma, kakršna je predpisana, res le dopolnjuje blanketno normo 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ali pa presega napotitev iz te norme.

Če presega napotitev, prekršek v zakonu ni določen, in pogoj za kaznovanje iz 2. člena ZP-1 ni izpolnjen.

Namen zahteve po določnosti v materialnem pravu prekrškov je namreč preprečiti uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile točno opredeljene.

V predmetni zadevi je šlo za neuporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru.

Vprašanje, ki terja odgovor sodišča je, ali je mogoče kršitev zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask razumeti kot prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZP-1 (da je z obvezno uporabo zaščitnih mask dejansko predpisana omejitev gibanja osebam, ki zaščitne maske nimajo), ali pa bi tako razumevanje zahtevalo razširjajočo razlago, ki v prekrškovnem pravu ni dopustna.

Za odgovor zgolj sklicevanje v preambuli Odloka (Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužb z virusom SARS-Cov-2) na 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB ne zadošča.

Navsezadnje je že Vlada poleg predmetnega odloka sprejela tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in se ni odločila za urejanje zaščitnih ukrepov (uporaba mask, razkuževanje) v odloku o omejitvah gibanja.

Prav tako se Vlada v Odloku ni odločila za uporabo besedne zveze “prepove se gibanje osebam, ki ne uporabljajo zaščitnih mask, na odprtih javnih prostorih” ali “na odprtih javnih prostorih se lahko gibljejo samo osebe, ki uporabljajo zaščitne maske”.

Podobnih primerov, ko je določena na primer obvezna uporaba varnostnih pasov med vožnjo ali obvezna uporaba čelad na gradbiščih, ne razlagamo kot poseg v svobodo gibanja, zato po prepričanju pritožbenega sodišča nič drugače ne velja tudi za obvezno nošenje zaščitnih mask.

Razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, je zato po prepričanju pritožbenega sodišča, preširoka.

To pa pomeni, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.

Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek (deveti odstavek 163. člena ZP-1).«

Sedaj smo dobili tudi sodno odločbo Višjega sodišča v Kopru, ki je jasno povedala tisto, kar je veliko pravnikov napovedovalo že dolgo pred tem.

Celostno sodbo si lahko preberete tukaj.

odvetnik Gregor Verbajs

Če ste dobili, potem morate prebrati ta zapis.

V članku bom predstavil kako lahko ugovarjate plačilnemu nalogu in se izognete kazni.

Poglejmo nekaj najpogostejših razlogov, ki jih ljudje navajajo v svojih ugovorih:

• vozilo v prekršku je vozila druga oseba,
• neustrezna prometna signalizacija ali režim,
• premalo parkirnih mest,
• kratkotrajna ustavitev vozila,
• ne vem za kateri prekršek teče postopek,
• napačno določen kraj prekrška…

Večinoma so ugovori neuspešni iz razloga, ker ne predložite dokazov.

Seveda niste sami krivi, saj se pisanja ugovorov niste nikoli učili.

Postopek ugovora izvedite na sledeči način.

Ko na vetrobransko steklo dobite obvestilo o storjenem prekršku počakajte na izdajo plačilnega naloga. Z obvestilom vas zgolj seznanijo za kateri prekršek gre in kakšna je višina kazni. Na to obvestilo ni ugovora, zato morate počakati, da po pošti dobite plačilni nalog.

Ne bodite prepričani v ljudski rek, da če mi ne vročijo plačilnega naloga, da mi nič ne morejo. Če ne boste dvignili na pošti priporočeno pošto, se bo po 15 dneh štelo, da vam je bila vročena, zato vam toplo priporočam, da prevzamete pošto, ker boste le tako lahko napisali kvaliteten ugovor.

Ko dobite plačilni nalog ga skrbno preglejte ali vsebuje vse kar mora plačilni nalog vsebovati. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje:

• osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in rok za plačilo globe, številko računa za plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe na obroke, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi.
• Plačilni nalog mora vsebovati tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov.
• Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.

Velikokrat se zgodi, da so plačilni nalogi pomanjkljivo napisani ter ne vsebujejo vse zgoraj navedeno in se zaradi tega lahko ugovarja kršitev pravil določb Zakona o prekrških (ZP-1).

Ne pozabite, da imate 8 dni od vročitve naloga, da napišete ugovor.

Priporočam, da vam ugovor napiše odvetnik.

Preden se lotite pisanja ugovora, tehtno premislite ali imate dokaze s katerimi bi lahko dokazali, da niste storili prekršek.

Zakon o pravilih cestnega prometa pravi, da če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

Ugovor mora vsebovati naslednje sestavine:

• mora biti pisen,
• naveden mora biti plačilni nalog zoper katerega se podaja ugovor,
• vložen mora biti v roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga,
• navedena morajo biti vsa dejstva in dokazi v vašo korist, ker se jih pozneje ne da več navajati,
• predlog naj se plačilni nalog odpravi ter podpis tistega, ki ugovarja.
• Dobro je, da predlagate nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (če so za to izpolnjeni pogoji).

Ugovor bo uspešen iz naslednjih razlogov:

• če boste ugovarjali zastaranje. Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
• če boste imeli trdne dokaze, da niste vi storilec prekrška in ste bili v času prekrška nekje drugje. Listine, ki to dokazujejo so lahko potrdilo delodajalca oziroma službeni urnik, da ste v času prekrška bili na delovnem mestu, potrdilo o potovanju (letalska karta, računi hotelov,…), zdravniška potrdila ali priče. Prekrškovni organ in sodišča morajo upoštevati vaše priče. Navesti jih morate s podatki in predlagati, da se jih zasliši, kot priče. Dobro je če imate več kot le eno pričo, ki lahko potrdi, da ste bili v času prekrška na drugem kraju.
• če plačilni nalog ne bo sestavljen in ne bo imel sestavin, kot je predpisano v zakonu lahko ugovarjate kršitev postopkovnih določb Zakona o prekrških (ZP-1).
• če je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. To pride v poštev, kadar uradna oseba napačno ugotovi dejansko stanje prekrška. Pogosto se to zgodi, kadar parkirate na funkcionalnem zemljišču določene stavbe, dobite pa plačilni nalog, da ste parkirali na pločniku. Iz elektronskega katastra lahko vidite ali določena parcela predstavlja funkcionalno zemljišče ali gre za pločnik.

Želim vam uspešno rešitev vaših ugovorov.

Zapomnite si, da je vedno pametno poiskati odvetnika, ki za vas napiše ugovor.

odvetnik Gregor Verbajs