Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: poslovne nepremičnine), ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Navedeni člen tako ureja tri elemente najemnih pogodbenih razmerij za poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, in sicer:

• rok in način najemnikove odpovedi najemne pogodbe,
• ročnost oziroma odlog plačevanja najemnine ter
• podaljšanje najemnih pogodb, sklenjenih za določen čas.

Koristniki ukrepa so najemniki poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki jim je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno oteženo in zaradi tega poslovne nepremičnine ne morejo v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Ti najemniki lahko uporabijo ukrep, ki omogoča lažji odstop od najemne pogodbe, nadalje lahko uveljavijo odlog plačevanja obveznosti iz najemne pogodbe, kot tretje pa lahko pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, podaljšajo.

Bodite pozorni na to, da se prvi ukrep z drugim in tretjim izključuje, drugi in tretji ukrep pa se lahko, v celoti v odvisnosti od odločitve najemnika, uporabita hkrati.

1. Odpoved najemne pogodbe

Prvi ukrep najemnikom poslovnih nepremičnin omogoča, da lahko podajo odpoved od pogodbe pod drugačnimi pogoji, kot jih za to sicer določa ZPSPP. Ta v 27. členu določa, da najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo v roku, kot ga določa ta najemna pogodba, ki pa ne sme biti krajši od enega leta.

Enoletni rok je že sam po sebi nenavadno dolg in ga je moč pripisati dejstvu, da ZPSPP izhaja še iz časov, ko je bila dinamika najema poslovnih prostorov drugačna. V okoliščinah, kakršne povzročajo posledice epidemije COVID-19, pa strankam (ki bi se recimo zaradi izrazitega zmanjšanja povpraševanja odločile prenehati z dejavnostjo) ta določba ZPSPP onemogoča, da bi najem prostorov, ki jih ne potrebujejo več ali pa zanje ne zmorejo plačevati najemnine, odpovedale s krajšo ročnostjo.

Sedaj na podlagi 117. člena ZIUPOPDVE je to mogoče, in sicer zgolj z 8 dnevnim odpovednim rokom in zgolj s pisno izjavo.

Z navedeno določbo pa ni odstopljeno samo od kogentno določenega odpovednega roka, kot ga določa ZPSPP, ampak tudi od zahteve, da je odpoved lahko samo sodna, saj zakon določa zgolj navadno pisno izjavo.

2. Odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe

Drugi ukrep uvaja možnost odloga plačila obveznosti iz najemne pogodbe. Kaj so te obveznosti, določa drugi odstavek člena, gre pa zlasti za najemnino in druga z najemom povezana plačila, v odvisnosti od tega, kaj vse sta v najemni pogodbi stranki določili kot najemnino.

Ukrep je izrecno omejen samo na odlog celotne najemnine, vendar slednje ne ovira strank, da se ne dogovorita drugače, morda da se namesto za odlog plačila najemnine dogovorita za njeno znižanje. Taka odločitev je v celoti v njuni avtonomni sferi.

Navedena ureditev najemniku omogoča, da od najemodajalca zahteva odlog plačila tistih najemnin, ki izvirajo iz obdobja, ko mu je bilo opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, pri čemer pa je v skladu s tretjim odstavkom to obdobje lahko tudi tisto pred uveljavitvijo tega zakona.

Bodite pozorni na to, da lahko predlagate odlog plačila tudi tistih najemnin pred uveljavitvijo zakona, vendar moreta predlog za odlog plačila najemnin najemodajalcu posredovati v roku 15 dni po uveljavitvi zakona.

V obeh primerih je pomembno to, da se lahko odlog plačila najemnine nanaša samo na plačila, ki so dolgovana za obdobje, ko so predpisi, zaradi katerih je bilo najemniku opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, že veljali.

Plačila najemnine, ki sicer zapade v tem obdobju, dolgovano pa je za obdobje, ko je najemnik dejavnost še v celoti lahko opravljal in v ta namen nepremičnino uporabljal, ni moč odložiti.

Plačilo najemnine se odloži najpozneje za šest mesecev od izteka veljavnosti tega ukrepa, ki je 30. junij 2021, v primeru, da vlada ukrep podaljša, pa še za toliko več, a največ za še dodatnih šest mesecev, kar pomeni, da je plačilo lahko odloženo največ do 31. decembra 2021.

Za uveljavljanje odloga plačila najemnine mora v skladu s šestim odstavkom najemnik najemodajalca o tem obvestiti preden to plačilo zapade v plačilo, v primeru, da uveljavlja odlog plačil najemnine iz obdobja pred začetkom veljavnosti tega zakona, pa mora najemodajalca o tem obvestiti v 15 dneh po začetku veljavnosti zakona.

Takšen ukrep ima sicer retroaktivno veljavo, vendar je zakonodajalec mnenja, da za takšen poseg obstoji stvaren razlog in izpolnjuje strogi test sorazmernosti.

Ker zakon najemniku omogoča odlok plačila najemnine, daje na drugi strani najemodajalcu možnost, da zahteva zavarovanje za odložene najemnine, saj s prejemom najemnikove zahteve, ko ta začne učinkovati (glej peti odstavek), pride v situacijo, ko bo moral na izpolnitev te bistvene sestavine najemne pogodbe počakati, kar zanj predstavlja določeno tveganje.

Zakon ne določa sankcije, če najemnik najemodajalcu ne zagotovi zavarovanja. Vendar po drugi strani zakon najemodajalcu omogoča zavarovanje, kar bodo najemniki lahko uredili tudi z različnimi predlogi določenimi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas

Tretji ukrep najemniku omogoča, da najemno pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, podaljša, in sicer za toliko časa, kolikor mu opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovni nepremičnini ni bilo omogočeno oziroma mu je bilo bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Ukrep je smiselno povezan z ukrepom odloga plačila najemnine, saj se sredstva za plačilo najemnine praviloma ustvarjajo z opravljanjem dejavnosti.

S podaljšanjem pogodbe se omogoči opravljanje dejavnosti v času, ko bo ta spet možna oziroma dopustna, s tem pa bo najemnik praviloma prišel do sredstev, ki jih bo lahko namenil za poplačilo odloženih najemnin.

Najemnik bo lahko enako kot pri ukrepu odloga plačila najemnine zahteval podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe tudi za obdobje pred uveljavitvijo zakona, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno oteženo in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Čas, za katerega se bo pogodba lahko podaljšala, bo tako lahko vključeval tudi čas iz obdobja pred uveljavitvijo zakona, če je seveda izpolnjen pogoj, da je bilo najemniku v tistem obdobju zaradi epidemije COVID19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.

Enako kot pri ukrepu odloga plačila najemnine je tudi za učinkovanje podaljšanja veljavnosti pogodbe potrebna pisna zahteva najemnika.

4. Prepoved odpovedi ali odstopa od najemne pogodbe

Sedmi odstavek določa, da najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s 117. členom ZIUPOPDVE.

Ukrepi po 117. členu ZIUPOPDVE so mišljeni kot pravica najemnika, zato za njeno izvrševanje ne sme biti kaznovan, enostranska odpoved oziroma odstop pa bi tudi v celoti negirala namen teh ukrepov, ki je ta, da se najemna razmerja ohranjajo in se po prenehanju epidemije oziroma prepovedi opravljanja dejavnosti gospodarstvo čim prej aktivira.

Izpostaviti velja, da ukrepi po tem 117. členu ZIUPOPDVE pogodbenim strankam v najemnih razmerjih ne onemogočajo ali celo prepovedujejo, da so okrog teh elementov najemnega razmerja ne dogovorijo drugače. Vedno se lahko najemodajalec in najemnik sporazumno dogovorita drugače. 

Še vedno velja načelo avtonomnega urejanja pogodbenih razmerij in dispozitivne narave zakonskih določb, zato se lahko dogovorita za drugačen režim glede plačevanja najemnin in podaljšanja pogodbe.

Zakon tako daje podlago za enostransko spreminjanje teh razmerij samo za primere, kjer dogovor ne bo mogoč, v pravico najemodajalca, da pogodbo odpove zaradi njenega neizpolnjevanja, pa posega samo toliko, kolikor je potrebno, da ti ukrepi sploh lahko učinkujejo.

5. Veljavnost ukrepov

Zadnji odstavek določa rok veljavnosti ukrepov po tem členu, ki je določen na fiksni datum 30. junij 2021, vladi pa je omogočeno njegovo enkratno podaljšanje za največ šest mesecev.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

Sam porabim kar nekaj časa in napora, da vse skupaj razumem.

Da vam bo lažje sem spodaj napisal nekaj ključnih opozoril glede razumevanja preklica epidemije COVID-19.

Gradivo je pripravila z namenom sodnemu osebju, odvetnikom, notarjem, upraviteljem in vsem drugim, ki jih zanima, pomagati pri razlagi in uporabi interventnih predpisov.

Vabljeni k branju. Zelo uporabno branje.

Dokument: Razumna razlaga interventnih predpisov 

odvetnik Gregor Verbajs

Do končne odločitve Ustavnega sodišča je zadržalo izvrševanje 7. člena Odloka.

Kaj navedeno pomeni?

Navedeno pomeni, da je Ustavno sodišče RS postreglo z močnim sporočilom, da morajo ukrepi za zajezitev epidemije virusa COVID-19 temeljiti na vladavini prava in ob doslednem upoštevanju ustave Republike Slovenije.

Odlok v 7. členu določa, da prepoved iz tega Odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Takšen Odlok pomeni, da so posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, odrejeni z Odlokom, trajnejše narave, ker niso časovno zamejeni. Tako urejanje ni nujno za dosego namena, ki ga Odlok zasleduje.

Enak namen bi bilo namreč mogoče doseči tudi z določitvijo, da bo Vlada sorazmernost ukrepov periodično preverjala in jih podaljšala samo, če bo glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke glede širjenja bolezni ugotovila, da so še potrebni za doseganje zasledovanih ciljev.

S tem bi bila možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine zmanjšana, na drugi strani pa zdravje in življenje ljudi zaradi širjenja epidemije ne bi bilo nič bolj ogroženo.

Kaj mora Vlada RS narediti po sprejetem sklepu Ustavnega sodišča RS?

Vlada RS bo morala, od sprejema sklepa Ustavnega sodišča RS, vsakih sedem dni ob upoštevanju stroke preverjati, ali so ukrepi za doseganje cilja zajezitve epidemije še potrebni in o tem obvestiti javnost.

Omejitev gibanja torej ne sme biti časovno omejena do vladnega preklica, ampak bo morala Vlada RS ukrepe vsakih 7 dni podaljševati, sicer le-ti prenehajo.

Ali Odlok še vedno velja?

Ukrepi na podlagi Odloka še vedno veljajo, vendar ne neomejeno do preklica.

Celoten sklep Ustavnega sodišča RS dobite na naslednji povezavi: sklep ustavnega sodišča

odvetnik Gregor Verbajs

Ukrepi, ki jih določa “mega protikoronski” zakon niso za vsakega, vendar če ste nekdo, ki morate zaradi epidemije virusa sprejeti ukrepe, potem morate prebrati priloženi dokument.

Dokument je bil pripravljen za stranke, vendar smo se odločili, da je sedaj potrebno pomagati vsem, zato dokument javno objavljamo.

V dokumentu smo obširno, predvsem pa jasno in pregledno pojasnili vse ukrepe za zajezitev epidemije virus, in sicer smo med drugimi:

• obširno pojasnili ukrepe za delodajalce in delavce, ter pripravili pregledno tabelo, –
• pojasnili možnosti vseh kreditojemalcev glede odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, itd.

Pravzaprav je priloženi dokument edino orodje, ki ga potrebujete pri razumevanju vseh ukrepov

Dokument najdete tukaj Ukrepi v času epidemije_OPZ_V1_09.04.2020. 

Mark Twain je nekoč zapisal: “It ain’t what you don’t know that gets you into trouble. It’s what you know for sure that just ain’t so.”

Vabljeni k branju dokumenta, da boste z vsemi ukrepi na tekočem.

Za vsako vprašanje in pojasnilo sem na voljo na elektronskem naslovu ali po telefonu.

odvetnik Gregor Verbajs.

Vendar preden se spustim v vsebino zakona bi rad izpostavil slogan katerega se držim, in sicer: »An educated customer is our best customer«.

Ravno zato sem za vas pripravil kratek in grob pregled ukrepov, ki jih vsebuje zakon.

Nekakšno kazalo s katerim vam želim pomagati, da dobite pregled nad zakonom.

Ne bom se spuščal v podrobnosti zakona, saj gre za obsežen zakon, bom pa vam predstavil vse kar zakon ureja.

Za podrobni pregled zakona, nasvet ali opravo storitev smo v odvetniški pisarni vedno na voljo.

Torej začniva…

Zakon predvideva veliko ukrepov in pravic, vendar pa ga je potrebno previdno brati.

Poleg vseh pravic je potrebno podrobno pregledati tudi vse pogoje za pridobitev pravic in tudi posledice oz. situacije v katerih boste morali prejeto pomoč vračati.

V tem zapisu se bom dotaknil celotne vsebine zakona.

V levi koloni spodaj imate posamezna poglavja zakona, v desni pa kratek opis vsebine.

V posebnem zapisu bom podrobno predstavil vpliv zakona na delovnopravna razmerja ter na postopke izvršbe in stečaja.

Zakon vsebuje naslednjo vsebino:

Želel bi vas opozoriti, da je potrebno zakon uporabiti skupaj z že sprejetimi zakoni, ki so bili v Uradnem listu št. 36 objavljeni dne 28. 3. 2020, in sicer:

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;
• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;
• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);
• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;
• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Upam, da sem vam vsaj malo olajšal pregled vsebine zakona.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs

• Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev;

• Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju;

• Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19);

• Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane;

• Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (spremenjeno ime: prej Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače).

Vsi zakoni so začeli veljati 29. 3. 2020.

Celoten paket zakonov je določenim sektorjem v gospodarstvu nujno potreben, pa vendar je potrebno biti previden.

Ali veste kakšne imate obveznosti, če izkoristite pravice, ki vam jih dajejo zgornji zakoni?

Verjamem, da se bo, ob množici informacij in izpostavljanju zgolj pravic in možnostih ki jih ponujajo zakoni, spregledalo kar nekaj obveznosti, ki pa lahko usodno vplivajo na vaše poslovanje.

Saj veste kaj pravi znani pregovor: »Šele ko plima odide, odkrijemo, kdo je plaval gol«.

Zato sem za vas pripravil nujna opozorila, kje morate biti previdni.

Dotaknil se bom predvsem dva zakona, in sicer Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK) in Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP).

1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOPK)

Gospodarski kreditojemalci morajo po navedenem zakonu izpolniti precej zahtev, da jim banka odobri odlog plačila, saj morajo izčrpno izkazati, na kakšen način je epidemija prizadela njihovo poslovanje.

Upam, da sklenitve aneksa in uveljavljanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb ne boste potrebovali, saj to vpliva tudi na bonitetno oceno podjetja.

V tem zapisu  želim opozoriti na nekatere zaveze in pasti pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami ZIUOPOK.

Pri uveljavljanju pravice do odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na podlagi 2. člena ZIUOPOK vas opozarjam na:

• prvi in drugi odstavek 4. člena ZIUOPOK, ki določa, da mora kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja v skladu s četrtim odstavkom 2. člena ZIUOPOK, enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če: (i) kreditojemalec redno ne poroča enkrat mesečno; (ii) na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno; (iii) ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke. Če je kreditojemalec fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
• prvi odstavek 5. člena ZIUOPOK, ki določa, da odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
• deveti člen ZIUOPOK, ki določa, da se z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 2. člena). Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 eurov. Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega odstavka 9. člena ZIUOPOK kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.

Ste še vedno z mano?

Verjamem, da ste, zato vam bom povedal zgoraj navedene določbe še bolj preprosto.

Zgoraj navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. da bo banka skrbno spremljala poslovni položaj kreditojemalcev in stalno mesečno na podlagi poročila kreditojemalca ocenjevala, ali so kreditojemalci še vedno upravičeni do odloga plačila obveznosti po kreditni pogodbi.
2. V skladu z jezikovno razlago se ZIUOPOK uporablja zgolj za glavnico oz. obroke kredita, ne pa tudi za obresti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi predlog Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je vlada RS dne 29. 3. 2020 poslala v Državni zbor, ki spreminja 5. člen ZIUOPOK, in sicer je dodano, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, s čimer pritrjuje zgoraj navedenemu stališču.
3. Za kršitev zakonskih določb so v 9. členu ZIUOPOK predpisane visoke globe v različnih višinah glede na status kreditojemalca. Poleg tega bo verjetno banka v aneks vnesla tudi določbo, da kršitev določb ZIUOPOK predstavlja tudi razlog za odpoved kreditne pogodbe. Potrebno se je zavedati, da banke niso vreče denarja brez dna, zato bo vsaka zloraba zakona najstrožje kaznovana (kot prekršek, kot civilna pogodbena sankcija…).

S tem opozorilom želim opozoriti na določbe zakona, da ne bo prihajalo do morebitnih zlorab zakona in oškodovanja bank, ter posledično do znatnega poslabšanja stanja kreditojemalcev (globa, odstop od kreditov…), ali da ne bi kreditojemalci prehitro uporabili ukrep, brez, da bi se zavedali vseh posledic odloga plačila obveznosti po kreditnih pogodbah.

Seveda pa v kolikor resnično potrebujete navedeni ukrep, potem ga lahko legitimno uporabite.

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Verjetno vas bo več tistih, ki boste uporabili ukrepe iz ZIUPPP, saj se le ta nanaša na področje plač in prispevkov.

Vendar tudi tukaj vas opozarjam, da si predhodno podrobno pregledate zakonske določbe.

Pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil na podlagi 2. člena ZIUPPP vas opozarjam na:

• tretji odstavek 7. člena ZIUPPP v povezavi s 3. alinejo prvega odstavka 2. člena ZIUPPP, ki določa, da je delodajalec dolžan pri uveljavljanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil predložiti tudi pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo za obdobje najmanj šestih mesecev po začetku začasnega čakanja na delo;
• četrti odstavek 2. člena ZIUPPP, ki določa, da za delavce, vključene v ukrep iz prvega odstavka 1. člena ZIUPPP (t.j. ukrep delnega povračila nadomestila plač od države) velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
• alinejo drugega odstavka 9. člena ZIUPPP, ki določa, da v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov.

Torej…

Povedano še bolj preprosto, navedene zaveze oz. določila pomenijo, da:

1. tistim delavcem, za katere boste uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi oz. začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov še 6 mesecev po napotitvi na začasno čakanje;
2. v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače (t.j. največ 3 mesece) ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. odpovedati pogodbe o zaposlitvi kateremukoli delavcu, zaposlenemu pri vaši družbi iz poslovnih razlogov; opozarjamo, da ta prepoved velja za vse delavce, torej ne zgolj za tiste, ki so vključeni v interventni ukrep (ta prepoved torej velja tudi za delavce, ki niso bili napoteni na čakanje oz. zanje ne zahtevate delnega povračila izplačanih nadomestil plače). Odpoved iz poslovnega razloga bi bila v primeru iz točke b. na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZIUPPP nezakonita, saj ne bi bil podan utemeljen razlog za takšno odpoved pogodbe.
3. Za kršitev teh določb je v prvem odstavku 17. člena ZIUPPP predpisana globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR za pravno osebo, za odgovorno osebo delodajalca pa kazen v višini od 450 do 2.000 EUR. Poleg tega pa je delodajalec na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZIUPPP dolžan prejeta sredstva za izplačilo nadomestil v celoti vrniti (t.j. vsa nadomestila za vse delavce, ne glede na to, da bi se kršitev morebiti nanašala zgolj na enega delavca).

Ampak…

Vlada RS je dne 29. 3. 2020 na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v skladu s 143. členom Poslovnika državnega zbora v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Navedeni zakon bo delno posegel v zgoraj že veljavne zakone, pri čemer bo verjetno zelo kmalu prišlo do sprememb, o čemer vas bom sproti obvestil.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

odvetnik Gregor Verbajs

]]> https://gregorverbajs.si/koronavirus-in-pravo-kaj-je-s-kreditnimi-pogodbami/ Wed, 18 Mar 2020 09:55:52 +0000 http://gregorverbajs.si/?p=2088 Situacija s koronavirusom se iz trenutka v trenutek spreminja.

Država išče nove in nove rešitve za zajezitev gospodarske krize.

Vsako reševanje države pred prihajajočo gospodarsko krizo je dobrodošlo.

Želim si le, da bi bila pomoč takojšnja.

Izpostavil bi Hongkong, ki je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Kaj je naredila naša država glede kreditnih razmerij?

Poglejmo…

Dne (17.03.2020) je bil v proceduro vložen Predlog Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki pa je bil nato (dne 20.3.2020) sprejet v malo drugačni obliki.

Zakon bo začel veljati ko bo objavljen v Uradnem listu RS.

Predlog zakona določa odlog plačila obveznosti iz Kreditne pogodbe…

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemija virusa še niso zapadle v plačilo.

Navedeno pomeni, da bo kreditojemalec lahko predlagal odlog za največ 12 mesecev in samo za obveznosti, ki zapadejo po razglasitvi epidemije (od 12.03.2020 dalje).

Kdo je kreditojemalec…

Za kreditojemalca se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V prvem zapisu bloga sem opozoril, da je predlog zakona spregledal fizične osebe.

Vendar so bili v končno verzijo besedila zakona dodane tudi fizične osebe.

Tako ni namen predlaganega zakona več enak, in sicer pomoč podjetjem, ampak je sedaj namen tudi pomoč fizičnim osebam.

Kako uveljaviti pravice…

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Da ne bo pomote, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko podate takoj, ko bo zakon sprejet, najpozneje pa v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

Kakšni so pogoji za ugoditev vlogi…

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Velja pa ena izjema…

Ne glede na zgoraj navedeno kreditojemalcu iz druge alineje ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Seveda se ne glede na predlog zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Ali to velja samo za že sklenjene pogodbe ali tudi za na novo sklenjene pogodbe?

Predlog zakona določa, da se določbe smiselno uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona, ki bo in če bo sprejet.

Kaj mora vsebovati opis poslovnega položaja…

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

• navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena);
• načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kakšne so obveznosti kreditojemalca…

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, enkrat mesečno poroča banki o svojem poslovnem položaju.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec ne poroča o svojem poslovnem položaju, ali
• če se osnovni položaj kreditojemalca izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu, ali
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Navedene obveznosti veljajo za vse kreditojemalce, tudi za katere je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve ali prodaja blaga prepove.

Kakšne značilnosti ima odlog plačila…

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo

Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

Seveda se lahko ne glede na določila predloga zakona banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

Za konec…

Ukrepi v predlogu zakona so resnično nujni.

Večina podjetnikov ima, poleg obveznosti do delavcev in države (davki in prispevki), še večje število stroškov iz naslova kreditnih pogodb in leasingov.

Mogoče bi bilo dobro razmisliti, da se poleg kreditnih pogodb v zakon vključi tudi leasinge, ki po mojem mnenju veliko bolj obremenjujejo podjetja, kot mogoče krediti.

Zakaj?

Ker se leasingi jemljejo za opremo, za vozila, za nepremičnine, itd.

In še navodila za banke…

Vsem bankam svetujem, da se Aneksi sklepajo v obliki notarskega zapisa, in sicer iz razloga:

• ker 20.a člen ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla;
• ker je v 141. členu SPZ določeno, da listina, ki je podlaga za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve (zapadlost se zaradi odloga spreminja);
• ker 13.a člen ZZK-1 pravi, da se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.

Res je trenutna sodna praksa na stališču, da v kolikor se z aneksom podaljša rok vračila kredita je tako glede na 4. odstavek 51. člena OZ, kot tudi glede na 3. odstavek 56. člena OZ (ki urejata obliko pogodbe), kljub izostali posebni obliki, veljavno takšno določilo, s katerim se zmanjšuje oziroma olajšuje obveznost ene ali druge stranke. V sodni praski je zavzeto stališče, da je podaljšanje roka vračila kredita v korist dolžnika.

Vendar bi tukaj opozoril, da se sodna praksa lahko spremeni in je banka vseeno bolj na varni strani, če sklepa anekse v obliki notarskih zapisov. Res pa to lahko predstavlja velik finančni zalogaj, sploh glede na trenutno situacijo.

Vse novosti na pravnih področjih si boste lahko prebrali na mojem blogu www.gregorverbajs.si

Predlagam, da se preko bloga prijavite na prejemanje obvestil (mailing listo oz. prijava na novice), saj boste tako ažurno obveščeni o vseh novostih.

Prav tako smo vam v odvetniški pisarni prijazno na voljo za vsako pomoč pri reševanju vaših pravnih zadev.

odvetnik Gregor Verbajs

Torej…

Najprej poglejmo dogajanje v svetu in pri nas.

Z nekaj stavki, bi lahko zadevo opisali tako:

• »Everything is being cancelled«;
• Znane osebe in politiki so okuženi;
• Meje se zapirajo;
• V realnosti je verjetno veliko slabše, kot kažejo uradni podatki.

Dejstvo je, da se koronavirus hitro širi. To kažejo vsi statistični podatki iz vseh držav, kjer se je virus pojavil.

Države sprejemajo različne ukrepe z namenom, da se epidemijo koronavirusa omeji in čim prej vzpostavi normalno stanje.

V ta namen, se odpovedujejo javne prireditve, prepoveduje zbiranje oseb, omejuje število oseb v trgovskih centrih, zapirajo meje, uvajajo zdravstvene kontrole na mejah, itd.

Veliko znanih oseb (Tom Hanks, Tadej Pogačar, Rudy Gobert, jeseniški hokejist…) je okuženih z virusom in so v karanteni.

Glede na statistiko v posameznih državah se večji izbruh v Sloveniji šele pričakuje.

Koronavirus je in še bo v veliki miri vplival na gospodarstvo, kar se je videlo pri Kitajski (kjer se je celo onesnaževanje zraka izboljšalo).

Vendar…

Razlog za gospodarski padec ni zgolj in edino v virusu. Koronavirus je zgolj »trigger« za začetek nove gospodarske krize.

Problemi v gospodarstvu se bodo nadaljevali zlasti iz naslednjih razlogov:

• Glede koronavirusa je veliko neznank, in sicer kako je nastal, kakšne so njegove lastnosti, ali se ga da dejansko zajeziti, ali se bo pojavljal sezonsko kot gripa, ali se bo iznašlo zdravilo, itd.
• Gospodarstvo je zadnjih 10 let po gospodarski krizi stalno, brez prestanka, raslo, zato je postalo pregreto in napihnjeno, ter bi se verjetno prej ali slej začela gospodarska kriza, vendar brez virusa verjetno bolj počasi;
• Koronavirus ima realen vpliv na proizvodnjo, turizem in transport, ki je že viden, še veliko bolj pa bo viden z zamikom, čez nekaj mesecev;
• Pregreto gospodarstvo in Koronavirus bosta povzročila »domino efekt«, kar pomeni, da se bodo posledice čutile v vseh panogah in vseh sektorjih gospodarstva, saj je gospodarstvo neizmerno povezano med seboj (dobavne verige, zaposleni, potrošnja…);
• Ukrepi centralne banke, ki jih je le-ta že napovedala, po napovedih največjih ekonomistov ne bodo »dovolj« učinkoviti, ker je centralna banka vse najboljše ukrepe že porabila v gospodarski krizi;
• Zelo velik problem bo realno povpraševanje, saj bodo ljudje zaradi panike in negotovosti manj trošili, zardi manjšega trošenja pa se bo ohladilo gospodarstvo.
• Evropa ni Kitajska, kjer so državljane lahko zaprli v hiše in jim zagrozili, da v kolikor zapustijo hišo, da jih lahko čaka tudi smrtna obsodba. Politična moč, kultura in mentaliteta ljudi na Kitajskem je drugačna od demokratične Evrope.

Zaradi Koronavirusa in gospodarske krize (recesije) bodo podjetja prej ali slej prisiljena sprejeti nujne ukrepe, na podlagi katerih bodo poskušala preživeti na trgu.

Zaradi vseh zgoraj navedenih razmer si podjetja in podjetniki začnejo postavljati vprašanja:

• Kaj če so naša predvidevanja o trajanju epidemije napačna?
• Kaj če se bo virus pojavljal vsako sezono in ne bomo imeli cepiva?
• Kaj če posel obstane za celo leto?
• Kaj če se gospodarstvo močno ohladi?
• Ali bom lahko preživel krizo?
• Kaj če postanem nelikviden?
• Ali grem lahko v stečaj?
• Kaj lahko naredim z zaposlenimi?
• Ali lahko kako spremenim obstoječe pogodbe?

V teh časih bo skoraj zagotovo prišlo do odpuščanja, pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas se ne bodo podaljševale, pričeli se bodo stečaji, znižale se bodo plače, odrejen bo obvezen dopust za nekatere zaposlene, optimizirale se bodo zaloge, prišlo bo do odloga plačil dobaviteljem, itd.

Skratka…

Da bi se lahko kot podjetje v nastali situaciji, kar najbolje zaščitili vam v nadaljevanju predstavljam praktične ukrepe, ki jih lahko sprejmete takoj.

Kateri so tisti nujni pravni ukrepi, ki jih morate kot podjetje oz. podjetniki sprejeti čim prej:

1. Zavedati se morate, da odvetniki delamo in smo vam na razpolago. Tako tudi naša odvetniška pisarna v teh časih nemoteno deluje in je vam v pomoč. Zaradi izrednih razmer in sprejetih ukrepov je možna komunikacija preko telefona, emaila, konferenčnega klica, ipd. Morebitno dokumentacijo lahko posredujete preko weTransfer, Dropboxa, itd. Ker boste v tem času zagotovo sprejemali določene pravne ukrepe se za pravna vprašanja obrnite na odvetnika, ki vam bo znal najbolje svetovati kako postopati pri posameznih pravnih vprašanjih.
2. Slovenija je že sprejela ukrepe za pomoč gospodarstvu, zato v kolikor izpolnjujete pogoje za pridobitev »državne pomoči« in pomoč potrebujete jo čim prej pridobite, ukrepi pa so zlasti naslednji:
   • Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Na podlagi besedila zakona imate kot delodajalec pod različnimi pogoji pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač;
   • Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Pravico do likvidnostnega kredita bodo imela podjetja, ki se ukvarjajo s hotelirstvom, gostinstvom, turizmom, transportom, avtomobilsko industrijo, predelovalno dejavnost. Več o tem si lahko preberete na https://podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/novice/sporocila-za-javnost/687-ukrepi-slovenskega-podjetniskega-sklada-za-omilitev-posledic-koronavirusa
3. Kot delodajalec lahko sprejmete ustrezne ukrepe pri zaposlenih na način, da zaščitite svojo dejavnost, ter hkrati ne kršite obveznosti delavca. V spodnji sliki so trenutne zakonske možnosti in tudi možnosti na podlagi Predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače:

4. Optimizirajte svoje poslovanje na način, da optimizirate zaloge, pregledate poslovanje in ugotovite, kje lahko trenutno največ pridobite in se fokusirajte na ta del poslovanja, z dobavitelji se poskušate dogovoriti za odlog plačil, itd.
5. Preglejte veljavne pravne posle (pogodbe) in poskusite ugotoviti, ali trenutna pandemija koronavirusa neposredno vpliva na katero od pogodb na način, da se zmanjšuje število naročil ali strank, ali da je celo določena dejavnost povsem zaustavljena, posledično pa prihaja do manjših prihodkov. Upoštevati je potrebno, da je trenutna pandemija višja sila, ki je prišla nepričakovano, še vedno je trenutno nepremagljiva in predstavlja zunanji dogodek, neodvisen od pogodbenih strank. Po mojem mnenju je kljub vsemu smiselno, da se pogodbe ohranjajo v veljavi, vendar pa naj riziko trenutnega stanja nosita obe pogodbeni stranki, predvsem z namenom, da se izognete situaciji, da bi prihajalo do odpovedi pogodb, ki imajo negativne posledice tako za eno kot za drugo stranko.
6. V primeru, da bi postali insolventni morate sprejeti ukrepe skladne z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ukrepi se lahko nanašajo na dokapitalizacijo podjetja, bodisi s stvarnimi vložki ali denarnimi vložki. Z upniki se lahko dogovorite za zmanjšanje in odložitev zapadlosti obveznosti. Lahko pa začnete različne postopke, ki so vam zakonsko na voljo (poenostavljena prisilna poravnava, prisilna poravnava…).

Za konec…

Verjamem, da bodo prišli boljši časi in da pandemija ne bo trajala dolgo.

Ta čas lahko kot podjetnik oz. podjetje izkoristite za izboljšanje, in sicer na naslednji način:

• Izboljšate se v tehnologiji (preizkusite v webinarju, konferenčnih klicih, delate na daljavo od doma, uvedete nove tehnologije…);
• Pridobite nove veščine (dodatno se izobražujete na svojem področju ali na novih področjih);
• Pripravite nove marketinške pristope (predvsem on-line, saj trendi in statistika kaže, da gre vse na splet in on-line ter v umetno inteligenco);
• Razmislite o novem poslovnem modelu delovanja;
• Izvedete reorganizacijo;
• Preizkusite nove poslovne ideje;
• In najbolj pomembno… Medtem ko drugi gledajo zgolj poročila, lahko vi iščite nove priložnosti in razmišljajte o njih, ter si v tem času pridobite poslovno prednost in prehitite konkurenco. Seveda spremljajte poročila in glejte novice, vendar hkrati iščite nove možnosti.

Kot je rekel Robert Rolih: »Recession is just a transfer of wealth from people who are not prepared and don’t know what is going on to people who are prepared and know the right details«.

Prav tako vas vabim k branju še drugih zapisov na blogu www.gregorverbajs.si.

odvetnik Gregor Verbajs.