Preden se spustim v vsebino zakonskih določb bi v teh časih rad povedal, da srčno upam, da ste nekje na varnem in da zdravje vam in vaši družini dobro služi.

V času, ko se stalno govori o koronavirusu me veseli, da tole berete.

Zavedam se, da trenutno vsa podjetja in posamezniki iščejo rešitve kako omiliti trenutno stanje in kako naprej.

S svojimi zapisi in nasveti na svojem blogu vam želim vsaj malo olajšati vaše vsakodnevne odločitve.

Če ste redni ali občasni bralec bloga, ali naš poslovni partner, bi vam na tem mestu rad povedal, da izjemno cenim vašo pozornost, zaupanje, željo po napredku ter sodelovanje z nami.

Hkrati bi vam rad povedal, da bom vsak teden objavil vsaj en zapis v katerem vam bom sporočil ali opozoril na določene pomembne, prelomne ali presenetljive stvari.

Sedaj pa pojdiva na vsebino…

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, bo pa verjetno objavljen v prihodnjih dneh.

ZIUZEOP je posegel tudi na področje izvršilnih postopkov.

1. Izvršilni postopki in osebni stečaj

ZIUZEOP je določil, da bodo vsi prejemki (delavcem, samostojnim podjetnikom…) izplačani s strani države oz. delodajalca na podlagi ZIUZEOP, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), kot tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Povedano še drugače, izvršba na prejemke, ki bodo izplačani po določilih ZIUZEOP, ne bo dovoljena.

Kaj to pomeni v praksi?

Navedeno pomeni, da bodo iz izvršbe izvzeti naslednji prejemki:

• nadomestila plače delavcev pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter nadomestila plače delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile;
• izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in kmete;
• začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve;
• enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine oseb;
• finančna pomoč nosilcem in članom kmetije, za namene, da v primeru, če zbolijo zaradi virusa CoVID-19 in nimajo na razpolago začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, lahko za čas bolezni najamejo pomoč;
• nadomestila za plačila priveza v ribiških pristaniščih imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZIZ, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP odložilo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Navedeno pomeni, da se izvršilna dejanja za čas do 31. 5. 2020 (za kolikor bodo po trenutnem zakonu veljali izredni ukrepi) ne bodo opravljala. Povedano še drugače, upniki lahko vsaj 2 meseca nimajo nobenega pravnega varstva za izterjavo svojih terjatev.

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZDavP-2, se bo z dnem uveljavitve ZIUZEOP zadržalo izvrševanje sklepov o izvršbi.

Edina izjema so terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

2. Področje finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja

Zakon uvaja še dodatno domnevo insolventnosti in sicer bo ne glede na 14. člen ZFPPIPP veljalo, in nasproten dokaz ne bo dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če bo za več kot en mesec zamujal z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe.

Domneva insolventnosti bo veljala še štiri mesece po prenehanju ukrepov (kar pomeni, da tudi v tem času delodajalec ne sme zamujati s plačili plač in prispevkov).

Prav tako novi zakon določa, da ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije COVID-19.

Ukrep se uporablja v času trajanja epidemije COVID-19 in še tri mesece po prenehanju ukrepov. Organi družbe, bodo insolvenčne predloge morali začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po prenehanju ukrepov.

Poleg tega, da dolžniki sami niso zavezani vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, tudi upniki takšen predlog ne morejo vložiti.

Odloženo je tudi odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP traja obdobje, za katerega sodišče lahko odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije CoVID-19.

Ukrep iz prejšnjega stavka se bo uporabljal v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov.

Zakon vzpostavlja tudi domnevo, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije CoVID-19, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije CoVID-19 začasno prepove ali bistveno omeji.

Vrhovnega sodišča RS je z odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39, dne 30. 3. 2020 določilo, da postopki stečajev in prisilnih poravnav niso nujni v smislu 83. člena Zakona o sodiščih. Odredba velja do preklica oz. najpozneje do 1. 7. 2020.

Glede na navedeno sodišča praktično, do preklica lahko pa tudi do 1. 7. 2020, ne bodo delala.

odvetnik Gregor Verbajs