Višje sodišče v Kopru je odločilo, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.

Navedena odločitev je prva, ki je jasno sporočila, da nenošenje maske ne pomeni prekrška.

Je pa odločitev zelo dobro obrazložena.

Sodišče je v svoji obrazložitvi zapisalo naslednje:

»V tej zadevi pa je odločilno drugo vprašanje, to je, ali dopolnilna norma, kakršna je predpisana, res le dopolnjuje blanketno normo 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ali pa presega napotitev iz te norme.

Če presega napotitev, prekršek v zakonu ni določen, in pogoj za kaznovanje iz 2. člena ZP-1 ni izpolnjen.

Namen zahteve po določnosti v materialnem pravu prekrškov je namreč preprečiti uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile točno opredeljene.

V predmetni zadevi je šlo za neuporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru.

Vprašanje, ki terja odgovor sodišča je, ali je mogoče kršitev zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask razumeti kot prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZP-1 (da je z obvezno uporabo zaščitnih mask dejansko predpisana omejitev gibanja osebam, ki zaščitne maske nimajo), ali pa bi tako razumevanje zahtevalo razširjajočo razlago, ki v prekrškovnem pravu ni dopustna.

Za odgovor zgolj sklicevanje v preambuli Odloka (Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužb z virusom SARS-Cov-2) na 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB ne zadošča.

Navsezadnje je že Vlada poleg predmetnega odloka sprejela tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in se ni odločila za urejanje zaščitnih ukrepov (uporaba mask, razkuževanje) v odloku o omejitvah gibanja.

Prav tako se Vlada v Odloku ni odločila za uporabo besedne zveze “prepove se gibanje osebam, ki ne uporabljajo zaščitnih mask, na odprtih javnih prostorih” ali “na odprtih javnih prostorih se lahko gibljejo samo osebe, ki uporabljajo zaščitne maske”.

Podobnih primerov, ko je določena na primer obvezna uporaba varnostnih pasov med vožnjo ali obvezna uporaba čelad na gradbiščih, ne razlagamo kot poseg v svobodo gibanja, zato po prepričanju pritožbenega sodišča nič drugače ne velja tudi za obvezno nošenje zaščitnih mask.

Razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, je zato po prepričanju pritožbenega sodišča, preširoka.

To pa pomeni, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.

Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek (deveti odstavek 163. člena ZP-1).«

Sedaj smo dobili tudi sodno odločbo Višjega sodišča v Kopru, ki je jasno povedala tisto, kar je veliko pravnikov napovedovalo že dolgo pred tem.

Celostno sodbo si lahko preberete tukaj.

odvetnik Gregor Verbajs