Pred leti me je poklicala kolegica, ki se je ločevala, pri čemer si niti približno nisem predstavljal, da bo to hollywoodska ločitev.

Kolegica mi je povedala, da se je s partnerjem že dogovorila o vseh podrobnostih in da že imata sporazum kako bosta razdelila skupno premoženje, ki ga morata samo še realizirati.

Hkrati je povedala, da je že vložila tožbo na razvezo zakonske zveze in da se je partner strinjal z vloženo tožbo ter pripoznal tožbeni zahtevek.

Seveda sem jo z veseljem sprejel in ji pomagal ter si mislil, da glede na to, da sta sama že vse navedeno sporazumno uredila, da ne bom imel veliko dela in bova zadevo hitro uredila.

Zmotil sem se. Zelo sem se zmotil.

Res je vse izgledalo tako, da sta se partnerjem o vsem sporazumna.

Sodišče je v tistem času, ko je kolegica prišla k meni po nasvet, izdalo sklep o razvezi zakonske zveze, nakar so se pričeli problemi.

Partner je zoper sklep o razvezi zakonske zveze vložil pritožbo, kljub temu, da se je strinjal s tožbo in kolegici začel postavljati dodatne zahteve.

Povsem razumem postopke razveze, ki so načeloma zelo čustveni in boleči, ter ljudje potrebujejo določen čas za žalovanje. Zato v teh postopkih velikokrat prihaja do čustvena izsiljevanja in nagajanja en drugemu.

Zato smo odvetniki v teh postopkih vedno zelo previdni z izjavami in delujemo kot nekakšni mediatorji.

Partner kolegice je sporočil, da se ne želi ločiti in da ima še nekaj zahtev.

Če izpostavim samo dve zahtevi, ki sta kolegico najbolj obremenjevali, sta bili naslednji.

Prva zahteva je bila, da se naj kolegica vrne k njemu, kar je bilo seveda povsem nesprejemljivo.

Druga zahteva pa se je nanašala na skrb za psa, ki sta ga imela skupaj, za kar je predlagal, da si bosta skupnega psa delila na način, da ga bo imel vsak dva dni. Tudi ta zahteva je bila iz moje strani povsem nesprejemljiva, saj bi to do neke mere pomenilo, da ima partner še vedno »kontrolo« nad kolegico.

Kolegica mi je na sestanku povedala zelo veliko podrobnosti o tem, kakšen je bil njun odnos in kako je potekal. Takrat sem šele ugotovil, da bova zadevo rešila težje.

S kolegico sva naredila načrt in se lotila zadeve.

Po vloženi pritožbi zoper sklep o razvezi zakonske zveze se je zgodilo veliko stvari. Če povem samo ključno je ta, da je terapevtka h kateri sta hodila z namenom ohranitve zakonske zveze, na pobudo partnerja, izdala nekakšno potrdilo v katerem je zapisala podrobnosti o njunih težavah, med temi podrobnostmi pa je celo zapisala, da kolegica ni bila prištevna, ko je vložila tožbo na razvezo zakonske zveze.

Partner je to potrdilo uporabljal in ga med drugim poslal tudi na različne upravne in sodne organe.

Ker je kolegica ugledna oseba, ki je bila zaposlena na enem izmed organov, ki so prejeli navedeno potrdilo, verjetno ni potrebno posebej izpostavljati, kako hitro se je razširila informacija o njeni domnevni neprištevnosti.

To, da je terapevtka kršila vsa pravila zaupnosti med njo in pacientom, niti ne bom komentiral. Seveda sva s kolegico zoper terapevtko in partnerja vložila odškodninski zahtevek, za katerega smo se pozneje dogovorili, da ga bo v celoti plačal partner.

Mesec dni sva se usklajevala, da smo prišli do sporazuma. Sporazum je zajemal veliko podrobnosti, med drugimi tudi, da mora partner kolegice umakniti pritožbo zoper sklep o razvezi, da mora plačati zgoraj navedeno odškodnino in da dobi psa, saj si je kolegica v tem času že kupila novega psa. Ni si želela deliti psa, ker bi tako morala partnerja gledati vsake dva dni. Želela si je zaključiti življenjsko pot z njim in oditi naprej.

Ali mislite, da je bilo že konec težav?

Sedaj pride šele najboljši del.

Za podpis sporazuma smo se dogovorili v moji odvetniški pisarni. Srečanje pa se je odvijalo kot v nekakšnem hollywoodskem filmu.

Pripravil sem sporazum, vse še enkrat preveril in čakal na kolegico in partnerja.

Sporazum je bil predhodno usklajen, pa vendar me je kljub temu presenetilo, da je partner na podpis sporazuma prišel brez odvetnika, čeprav ga je med usklajevanjem sporazuma imel.

Potem pa se je začelo.

Če bi bili takrat z nami v pisarni bi videl naslednji prizor.

Ob prihodu partnerja sem ga pozdravil in sprejel ter ga pospremil v sejno sobo, kjer je že sedela kolegica. Natisnil sem sporazum in ga prinesel v sejno sobo misleč, da bomo zadevo hitro rešili. Še enkrat sem na kratko pojasnil vsebino sporazuma in nato predlagal podpis sporazuma.

Sedaj pride najboljši del.

Partner je nato na mizo položil dve pisemski ovojnici. Vsako pisemsko ovojnico si je položil pod eno roko. Povedal je, da sporazuma ne bo podpisal in da ima partnerka, pred njegovim odhodom možnost izbire samo ene pisemske ovojnice. Nato je pojasnil vsebino pisemskih ovojnic, ki me je šokirala.

Rekel je, da ima v prvi pisemski ovojnici denar s katerim mora po sporazumu plačati odškodnino.

V drugi pisemski ovojnici pa ima USB ključ na katerem je shranjen njun zasebni »porno« film, ki sta ga skupaj posnela.

Dodal je še, da v kolikor vzame denar, da se bo njun film pojavil na spletu, če pa vzame USB ključ, pa ne bo dobila denarja.

V tistem trenutku sem pogledal kolegico, ki je okamenela. Bila je povsem prestrašena, bleda in čisto na miru. Verjetno kaj takega ni pričakovala.

Če sem iskren tega tudi sam nisem pričakoval.

Nato pa je iz mene izbruhnil odvetniški govor, v katerem sem mu povedal nekaj krepkih in zagrozil, če bo z denarjem in USB ključem odšel iz pisarne, da bom takoj napisal kazensko ovadbo, saj je pred dvema pričama povedal, da bo njun zasebni film objavil na spletu in mu dal minuto časa, da se odloči kaj želi narediti.

Po nekaj minutnem pregovarjanju, kjer me je poskušal prepričati, da on osebno ne bo objavil filma na spletu (da bo prišel iz »cyber cafe-ja«), sem mu jasno povedal, da če se film pojavi na spletu, da je on edini, ki razpolaga s filmom in glede na to, kar je povedal danes, mu ne bo nihče verjel, da je nekdo vdrl v njegov računalnik samo za ta film in ga v nekem cyber cafe-ju objavil na spletu.

Ali vas zanima zaključek?

Partner je podpisal sporazum, plačal odškodnino in pustil USB ključ kolegici.

Zadevo sva uspešno rešila.

Če vas zanima, ali sva pogledala vsebino USB ključa, vam zaradi zaupnosti med odvetnikom in stranko ne smem povedati.

Ločitve so lahko psihično lahko zelo zahtevne, zato vam svetujem pomoč odvetnikov za ločitve.

Iz te zgodbe sem se naučil, da stranke vedno vprašam širše od samega pravnega primera, saj je veliko drugih okoliščin včasih bolj pomembnih.

Če mi kolegica ne bi povedala vse okoliščine odnosa, ne bi vedel kako pripraviti strategijo zastopanja in kako se lotiti zadeve.

Če želite, da vas bo odvetnik lahko dobro zastopal mu morate zaupati celotno svojo zgodbo z vsemi podrobnostmi in lastnostmi ljudi, da bo odvetnik vedel s kakšnimi ljudmi ima opravka in kako se pripraviti.

Kot velikokrat pravim, odvetnik mora vedeti več od vašega prijatelja.

odvetnik Gregor Verbajs